filozofáster -tra m (á) slabš. kdor neznanstveno razpravlja o filozofskih vprašanjih: domišljavo frazarjenje filozofastrov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nèznánstven -a -o prid.(ȅ-ȃ) ki ni znanstven: neznanstvena metoda, trditev, ugotovitev / neznanstvena raven predavanja jih je razočarala nèznánstveno prisl.:
neznanstveno razpravljati o čem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nèznánstveno nač. prisl. (ȅȃ) ~ razpravljati o čem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
posíliznánstven -a -o (íȃ; ȋȃ) poud. ~o delo |neznanstveno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
venetologíja -e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje Venete, njihov jezik in kulturo: venetologijo je študiral v Padovi 2. neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev: nasprotniki, zagovorniki venetologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
venetovánje -a s (ȃ) slabš. neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev: izrazil je svoj odnos do slovenskega venetovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zavréči -vŕžem dov., zavŕzi zavŕzite in zavrzíte; zavŕgel zavŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da preneha biti pri osebku toa) kar se ne želi več imeti, se več ne potrebuje: jedli so hrano, ki so jo zavrgli vojaki;
zavreči staro obleko;
vode, v kateri se kuha zelje, ne zavržemo b) kar je neuporabno: vse blago z napako zavržejo;
tiskarji izrabljene črke zavržejo;
zavreči polomljene igrače 2. ekspr. zaradi odklanjanja ravnanja koga prenehati biti z njim v pozitivnem odnosu, zvezi: družina ga je zavrgla;
ko se je poročila, jo je oče zavrgel;
zavreči in razdediniti / mati je zavrgla otroka je prenehala skrbeti zanj; ga je zapustila// zaradi odklanjanja ravnanja koga narediti, da v kaki skupnosti ni več upoštevan, je iz nje izločen: družba ga je zavrgla / zaradi izdaje so ga tovariši zavrgli 3. ekspr. prenehati uporabljati kaj zaradi negativnega odnosa do tega: zavrgli so metode dotedanjih raziskovalcev / zavreči je treba ustaljeno reševanje teh problemov; zavreči domačo tradicijo v slikarstvu / zavreči vero staršev 4. ekspr. zaradi odklonilnega odnosa ne sprejeti, upoštevati česa: zavreči mnenje manjšine;
zavreči nasvet, predlog;
njegovo teorijo so zavrgli kot neznanstveno / zavrgel je njeno ljubezen // ne sprejeti, odkloniti: zavreči pomoč, ponudbo; sodišče je zavrglo pritožbo 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: zavreči slabe navade;
zavrgel je misel na maščevanje / lesene pluge so že zdavnaj zavrgli jih prenehali uporabljatizavréči se ekspr.
prenehati živeti v skladu z vrednotami, zlasti moralnimi, priznanimi v določeni družbi: pustil je študij in se zavrgel; bali so se, da bi se v tujini zavrgla; do konca, popolnoma se zavreči
zavŕžen -a -o
1. deležnik od zavreči: zavrženi deli avtomobila; zavržen otrok; biti zavržen od očeta in matere; zavržene ideje
2. knjiž. nemoralen, pokvarjen: zavržena ženska / zavrženo dejanje
● knjiž. zavrženi angel hudič; knjiž. zavržena duša pogubljena; knjiž. živeti v zavrženih razmerah slabih, človeka nevrednih; sam.: sočustvovati z zavrženimi in ponižanimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.