dríska -e ž (ȋ) 1. neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata: dobiti, imeti drisko;
nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ênocélično pelódno zŕno -ega -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
infantílen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~o vedenje otročje, nezrelo; zdrav. biti telesno in duševno ~ nerazvit, zaostalinfantílni -a -o (ȋ) zdrav. ~a maternicainfantílnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
infantílno nač. prisl. (ȋ) ~ se vesti otročje, nezrelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kísel -sla -o [kisəu̯] prid. (í) 1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača;
kislo jabolko;
grozdje je še kislo nezrelo;
zelo kisel;
kisel kot vrisk zelo / ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina // ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab// ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje // navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel 3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremenakíslo prisl.:
kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo
kísli -a -o sam.:
ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nègóden1 tudi nègôden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel// nedonošen: negoden otrok 2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nèzrèl in nèzrél -éla -o [nezreu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni zrel: nezrela koruza;
nezrelo sadje / nezrelo seme / nezrel mladoletnik; čustveno in duševno nezrel človek / ekspr. organizacijsko nezrelo vodstvo // ekspr. neizoblikovan, neizdelan: nezrelo literarno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nèzrèl -éla -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024
nezrẹ̀l, -zrẹ́la, adj. 1) unreif, unzeitig; nezrelo sadje; nezreli fantiči; — 2) boshaft, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nèzrélo1 nač. prisl. (ȅẹ́) ~ se vesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nèzrélo2 povdk. (ȅẹ́) ~ bi bilo, če se mu ne bi opravičil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nèzrèlo prisl. nezrelo: nezrelo KM 1790, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
olẹ̑vək, -vka, m. 1) die abgestreifte Haut, Z.; — 2) pl. olevki, slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Vrtov. (Km. k.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
osébnost -i ž (ẹ̑) 1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost;
avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita;
sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost;
oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka;
opredelitev osebnosti;
publ. dati čemu pečat svoje osebnosti;
ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit;
pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost // s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost 2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne;
razviti se v osebnost;
velike, vplivne, zgodovinske osebnosti;
gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti;
ekspr. borec za pravico je postal legendarna osebnost;
osebnosti iz znanstvenega sveta;
razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti 3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi;
položaj osebnosti v družbi
● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž. nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
♦ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
otȋnək, -nka, m. 1) die glühende Kohle, Valj. (Rad); — 2) otinki = slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Lašče-Erj. (Torb.), C., Dol.-Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
otrẹ̑bək, -bka, m. 1) kar odpada, kadar se trebi solata, zelje, repa i. t. d., BlKr.; das Abklaubsel, Mur., Cig., Jan., Ravn.; otrebki = sadje, katero nezrelo popada z drevja, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) das Excrement, otrebki, die Excremente, Cig. (T.), DZ.; mušji o., Navr. (Kop. sp.); — 3) die Nachgeburt, Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
otróčji -a -e prid. (ọ́) 1. navadno v povedni rabi po govorjenju, miselnosti ali ravnanju podoben otroku: mlada je še in precej otročja / otrok je za svoja leta še otročji ni tak, kot se za njegovo starost pričakuje; ekspr. tako gledanje se nam zdi otročje nezrelo, neresno2. star. otroški: spomini na otročja leta / otročji čevlji; otročje igrače otróčje prisl.:
bil je otročje vesel; to je otročje lahko narediti; po otročje govoriti; sam.:, ekspr. gre mu na otročje postaja otročji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
otróčji -a -e; bolj ~ (ọ́) biti še precej ~; poud. Tako gledanje je ~e |nezrelo, neresno|; star. ~a leta otroška letana otróčje nač. prisl. zv. (ọ́) poud. Gre mu ~ ~ |postaja otročji|po otróčje primer. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ govoritiotróčjost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pedogamíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost] 1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
preotróčji -a -e prid. (ọ́) preveč otročji: premlad je še in preotročji / ekspr. preotročje razmišljanje preveč nezrelo, neresnopreotróčje prisl.:
preotročje se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
preotróčji -a -e (ọ́) ~ fant; poud. ~e razmišljanje |preveč nezrelo, neresno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
punčè -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. 1. nedoraslo dekle: spogledljivo punče;
vede se kot nezrelo punče 2. oseba ženskega spola do pubertete; deklica: fantek in punče sta začela peti / raje se igra s sosedovim punčetom kakor s sestrico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sádje -a s (á) 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori;
obirati, prebirati, skladiščiti sadje;
črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje;
kuhano, surovo, sveže sadje;
predelava sadja v mošt;
gajbica za sadje;
hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje;
sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja
♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo;
sadje je dobro obrodilo;
po toči si sadje dolgo ni opomoglo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skomínast -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skomínati -am nedov. (í) 1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina;
po jabolkih jo skomina;
skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo // imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo 2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo // povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo 3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi;
prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
splȃv2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sušílo -a s (í) 1. priprava za sušenje: obesiti rjuhe na sušilo / sušiti krmo na sušilih 2. nar. sušenje: nezrelo sadje ni primerno za sušilo / danes je dobro sušilo se seno dobro suši
♦ kem. snov, sredstvo za sušenje plinov, tekočin; teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vléči vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ́) 1. s silo, usmerjeno proti sebia) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska;
vol vleče plug;
konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico / vleči plezalca navzgor b) z določenim namenom delovati na kaj: otrok vleče mater za krilo;
vleči vrv zvonca 2. s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage: lažje zavoje je nosil, težje pa vlekel / za seboj je vlekel dolgo ogrinjalo 3. premikati kaj po površini: vleči čopič po platnu / vlekel je s prstom po mizi in pisal črko t 4. s črtanjem delati: vleči črto od pike do pike 5. spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo: vleči trsko iz prsta;
vleči zamašek iz steklenice;
vleči prt z mize / ekspr. vlekel je stvari iz torbe jemal6. s prislovnim določilom s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vleči zavese narazen;
vlekel si je kapuco na glavo / ekspr. vleči obleko nase hitro se oblačiti / kot opozorilo na vratih vleci 7. z delovanjem sil v nasprotnih smereh povzročati, da kaj dosežea) večjo, največjo dolžino: vleči gumijasto cev b) večjo, največjo površino: vleči tkanino / vleči testo 8. ekspr. s težavo nositi: prijela je kovček in ostalo prtljago in vse skupaj vlekla v sobo // z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga; nositi: kaj vse vleče na počitnice: medveda, punčko, pajaca 9. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: vleči dim iz cigarete / vleči cigareto, cigaro, pipo / ekspr. vleči sapo vase globoko vdihavati10. ekspr. sesati: mladič je zadovoljen vlekel / vleči dudo 11. ekspr. piti (alkoholne pijače): steklenica je šla iz rok v roke in vsak je dolgo vlekel / pog. rad ga vleče 12. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: hladno vleče;
zunaj precej vleče / ves dan je vlekel veter / zapri vrata, pod noge mi vleče čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog13. odvajati dim: ko so prvič zakurili, dimnik ni vlekel;
peč je le začela vleči 14. nav. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: poročanje o dogodku je zelo vlekel / godbeniki so nekoliko vlekli prepočasi igrali15. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve: vlekel je otroka z igrišča v hišo / navezanost na dom ga vleče stran; nekaj me je vleklo k potoku / brezoseb. zelo ga vleče v planine / ni postal pravnik, srce ga je vleklo h glasbi 16. ekspr. zavajati v zmoto, varati: zdaj me boš še ti vlekel;
pošteno ga je vlekel 17. ekspr. vzbujati pri kom zanimanje: grad vleče turiste;
morsko dno ga najbolj vleče // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: tako branje me vleče 18. pog. dobivati, prejemati: za to delo vleče lepo plačo / pri sodelovanju vleče dobiček 19. ekspr., v zvezi z na imeti zelo majhno mero lastnosti, ki jo izraža dopolnilo: papir vleče na rumeno;
vino vleče na kislo 20. ekspr. težko živeti, prebijati se: kako živite? Vlečemo;
nekako še vlečemo 21. metal. s spravljanjem skozi votlico zmanjševati presek: vleči palico, žico / vleči aluminij, jeklo
● ekspr. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter razmere so se spremenile; ekspr. vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; ekspr. spet vleče nekdanje doživljaje na dan se jih spominja, pripoveduje o njih; ekspr. dreto vleči smrčati; ekspr. vleči harmoniko igrati na harmoniko; star. vleči koga skozi zobe, po zobeh opravljati, obrekovati; ekspr. vleči koga za nos varati ga; pog. ker se ne moremo dogovoriti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; star. nezrelo sadje vleče usta skupaj povzroča trpek okus; ekspr. vleči vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. od jutra do noči je vlekel žago žagal; ekspr. vleči na uho, ušesa prisluškovati; ekspr. eni vlečejo za tri, drugi postopajo brez dela zelo delajo, se trudijo; ekspr. v teh krajih vlečejo po dolenjsko govorijo, izgovarjajo; pog. motor dobro vleče deluje; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas; obrt. šiv vleče povzroča gubanje tkaninevléči se
1. zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikovati se v nitasto, trakasto plast: med, sirup se vleče; stopljen sir se vleče; vleči se kot testo
2. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: obleka se je vlekla za njo; vajeti so se vlekle po tleh
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se premikati, navadno v daljši vrsti: po cesti so se vlekli vozovi / od juga se vlečejo oblaki
4. ekspr., navadno s prislovnim določilom s težavo hoditi: konj se je klecaje vlekel čez potok / počasi se je vlekel v svojo sobo
5. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki črte: razpoka se vleče čez vso steno; pot se vleče navkreber
6. ekspr. po dolgem se razprostirati: vas se vleče ob vznožju gorovja
7. ekspr. trajati, potekati, navadno dalj časa: bolezen se je vlekla; priprave za izdajo časopisa so se vlekle pol leta / dan se je zelo vlekel je počasi mineval
8. ekspr. zavzemati se, posredovati: na sestankih se vedno vleče za delavce / vleče se za denar, kot da mu gre za življenje
● kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš; ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vse pesnikovo delo se pojavlja kot bistveni sestavni del
vlekóč -a -e:
otrok uhaja naprej, vlekoč mamo za roko
vléčen -a -o:
vlečeno vozilo / vlečena žica; vlečeno jeklo; vlečeno testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zə̀hək, -hka, adj. 1) herb: nezrelo ovočje je zehko, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) fade, Vas Krn-Erj. (Torb.); — nam. žolhek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zelèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ bor; poud. ~ študent |mlad, neizkušen|; travnato ~a obleka; jesti ~o sadje |nezrelo|; poud. biti ~ od strahu |zelo bled|; Bukev je še ~azelêni -a -o (é) ~ radič; avt. žarg. ~ val; ~ luč na semaforju; publ. ~a stranka |ekološka stranka|zelêni -ega m, člov. (é) publ. zmaga ~ih na volitvah |ekološke stranke|zelêno -ega s, pojm. (é) biti v ~em; snov., neknj. pog. spiti šilce ~ega |žganja|zelênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zelenec ► ˈzelenc zeˈleːnca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zelenjȃv, f. = še zeleno, nezrelo sadje, DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu,
iméti dóber želódec,
iméti kóga/kàj v želódcu,
iméti véčje očí kot želódec,
láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu,
láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu,
láčen, da se v želódec vídi,
na prázen želódec,
ne iméti [dóbrega] želódca,
obležáti kómu v želódcu,
píti na prázen želódec,
v želódcu je kàj obležálo kómu,
v želódcu krúli kómu,
želódec krúli kómu,
želódec se obráča kómu,
želódec se obŕne kómu,
želódec se ogláša [kómu],
želódec se vzdígne kómu,
želódec se vzdigúje kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.