báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bèv posnem. medm. (ȅ) ~ ~ ~ lajajo psi; poud. ne reči ne ~ ne mev |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
béži -te okrnj. glag. (ẹ́; ẹ̑) ~, ~, saj ti nič ni; ~te, ~te, ne verjamem vam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bìk bíka m živ. (ȉ í) rediti ~e; biti rojen v znamenju ~a; člov., poud. |močen moški|; slabš. Temu ~u se ne da nič dopovedati |neumnemu, omejenemu človeku|; zmer. Ti ~ prekleti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brígati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; bríganje (ȋ) knj. pog. za koga/kaj ~ ~ ~ podjetje skrbetibrígati -am (ȋ) knj. pog.: koga To ga nič ne ~a zadeva; s smiselnim osebkom ~a jo, če vse propade ne zanima, ne prizadeva je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bútniti -em dov. bútnjen -a; bútnjenje (ú ȗ) Para ~e iz kotla; poud.: Nič ne pomisli, kar ~e |hitro reče|; ~ v sobo |hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; knj. pog. butniti koga/kaj ~ sosedo s komolcem suniti, dregniti; poud. butniti koga/kaj ob kaj Val je butnil ladjo ob breg |s silo vrgel|; butniti ob kaj Čoln ~e ~ breg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čívkniti -em dov. (í ȋ) Ptič ~e; nizk. |umreti|; knj. pog., poud. čivkniti o čem Glej, da mi ne ~eš ~ tem |nič ne rečeš, poveš|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevatidajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) dadáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dláka -e ž (á)
1. dolge ~e; poud. Niti za ~o se ni spremenil |prav nič|; kletv. Pasja ~, to ne bo res
2. snov. odeja iz zajčje ~e; skup. žival z mehko ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dolóčen1 -a -o (ọ́)dolóčeni -a -o (ọ́) publ.: ~ kritik neki; ~i ljudje nekateri; To predstavlja ~o novost novostdolóčeno -ega s, pojm. (ọ́) ne vedeti o kom nič ~egadolóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dopovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ otroku vse; Nič si ne da ~; poud. Ni mogel ~, kako je srečen |povedati, izraziti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drèk2 nik. mer. prisl. (ȅ) nizk. To me en ~ briga |prav nič, malo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postaldrúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~imdrúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dúšati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dúšanje (ú; ȗ) poud.: Duša ~, da ni nikomur nič dolžen |hrupno zagotavlja, zatrjuje|; |preklinjati, pridušati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
êj in èj razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, lepo je bilo; ~, ~, ~, to mi pa nič ne diši
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
eksplodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; eksplodíranje (ȋ) Smodnik ~a; poud. ~ za prazen nič |zelo se razjeziti|; brezos., poud. Tudi na tem koncu sveta bo eksplodiralo |prišlo do spopada|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fíčnik -a m (ȋ) poud.: |ficek|; ne imeti niti ~a |nič denarja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fígo1 nik. mer. prisl. (í) poud. Vi me ~ brigate |prav nič|; To je eno ~ vredno |prav malo, nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fíkslávdon razpolož. medm. (ȋȃ) neknj. pog. ~, ali bo kaj ali ne bo nič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedetigotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekaterigotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovinegotôvost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hm̀kniti -em [həm in hm] dov. (ə̀ ə̏; m̀ m̏) poud. Nič ni odgovoril, samo hmknil je |z medmetom hm izrazil pomislek, dvom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hvalíčiti -im nedov. -en -ena; hvalíčenje (í ȋ) slabš. |hvaliti|: koga/kaj ~ vse po vrstihvalíčiti se -im se (í ȋ) slabš. |hvaliti se|: Samo ~i se, naredi pa nič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ískra -e ž (í)
1. snov. ~ je povzročila požar
2. |svetloba|: migljajoče ~e na snegu
3. poud.: ustvarjalna ~; ~ upora
4. poud.: V njem je še bila ~ upanja |zelo malo|; Pri njih ni našla niti ~e razumevanja |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
jèzesna [zə] razpolož. medm. (ȅ) ~, nič se ne boj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
káplja -e ž (á) deževne ~e; ~ olja; odmerjati zdravilo po ~ah, v ~ah; poud.: Imeli niso niti ~e vode |prav nič|; popiti do zadnje ~e |vse|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kàr1 čésar s, ozir. zaim. nečloveškosti čémur, kàr, čémer [ər], čímer [ər] (ȁ ẹ̑) ~ sem rekel, tega ne bom preklical; To je edino, s čimer, s °čemer se ne strinjam; To, ●o čemur me sprašuješ, mi ni prav nič znano o čemer; Tovoril je iz Trsta sol, ~ je bilo že tedaj prepovedano to; V knjigi ni nič takega, ●kar ne bi znal česar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kàr kóli čésar ~ tudi kàrkóli čésarkóli s, poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. nečloveškosti, prvi del dalje kot kar1 (ȁ ọ̑ ẹ̑ ọ̑) Naj se zgodi ~ ~, na vse sem pripravljen; Nič se mu ni posrečilo, česar ~ se je lotil; Povej vendar kaj, ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; kôlcanje (ó) ~ zaradi krčev; nizk. kolcati o čem Že dolgo ~ajo ~ tem, naredijo pa nič |govorijo, pripominjajo|kôlcati se -a se [u̯c] (ó) komu ~a ~ mu od strahu; neknj. pog., poud. kolcati se komu po čem ~a ~ jim po domu |toži|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kólikor2 -- ozir. količ. zaim. (ọ̑) ~ ljudem je posodil, tolikim se je zameril; S ~ sosedi sem govoril, nobeden ni o stvari nič vedelkólikor -- m, ž, s (ọ̑) S ~ hrane so preživeli nekoč, danes ni več mogoče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kólikšen1 -šna -o vpraš. mer. zaim. (ọ́; ọ̑) ~ bo dobiček; Ne ve se, ~ bo pridelek; poud. ~ trud za nič uspeha |tako velik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kolovrátiti -im nedov. kolovrátenje (á ȃ) poud. ~ po cesti |nespretno, opotekaje se hoditi|; slabš. Samo okrog ~i, nič ne dela |hodi, pohaja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kombinácija -e ž, pojm. (á) ~ lesa in kamna |sestavljanje, združevanje|; poud.: računati na vsako ~o |na kakršno koli možnost za rešitev|; Nič ni gotovega, to je samo ~ |ugibanje, domneva|; števn. lepe barvne ~e sestavi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kúrec2 nik. mer. prisl. (ȗ) nizk. To me (en) ~ briga |prav nič, malo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ljubíti in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ snežimálo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mànj1 -- s, pojm. (ȁ) ~ je bolje kot nič; delati z ~ napora
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mànj3 mer. prisl. (ȁ)
1. ~ domač, vreden; ~ kot deset; biti bolj znanstvenik, ~ pedagog; malo prodajati, še ~ kupovati; čedalje ~; čim ~; bolj ali ~; nekaj več, nekaj ~
2. poud., v nikalnih stavkih Drugi dokazi niso nič ~ tehtni |so prav tako, enako tehtni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mèv -- m, pojm. (ȅ) poud., v zvezi ne reči ne bev ne ~ |prav nič ne reči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mikávno2 povdk. (á) Tako živeti ni prav nič ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
minúta -e ž (ȗ) porabiti pet minut za oblačenje; čez tri ~e; sedemdeset udarcev na ~o, v ~i; poud. počakati ~o |kratek čas|; Ura zaostaja (za) deset minut; ~ (časa) za premislek; poud. Niti ~e miru mi ne privošči |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljammôči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bogmój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastninepo môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji voljipo môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mŕvica -e ž (ŕ) manjš. stresti ~e s prta; tobačne, krušne ~e; poud.: Ostala ni niti ~ |prav nič|; ~ moke |zelo majhna količina|; mn., snov. čokoladne ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mudíti -ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali; muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevamimudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
múla3 -e ž, pojm. (ú) poud. Z ~ ne boš nič dosegla |s kujanjem|; ves dan držati ~o |se kujati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nakljúčen -čna -o (ȗ) Podobnost z resničnim dogodkom je samo ~anakljúčni -a -o (ȗ) ~ gostnakljúčno -ega s, pojm. (ȗ) V tem ni nič ~eganakljúčnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
navsezádnje2 verjetn. člen. (ȃ) Kar je storil, ~ ni nič slabega; poud. ~ tudi oni niso brez napak |Tudi oni imajo napake|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ne — ne [poudarjeno nè — nè] prir. stopnj. vez. Ne zna ~ brati ~ pisati; ~ jaz ~ ti ne bova odgovarjala; Tega ni storil ~ Janez ~ Lojze; Nisem ga ~ videl ~ slišal; poud. Ne more ~ naprej ~ nazaj |ne more se premakniti; nima možnosti| ne — ne — ne Ne zadrži ga ~ dež ~ burja ~ mraz; pri naštevanju tudi z vejico Po njej nima nič: ~ ust, ~ oči, ~ nosu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nì.. varianta nik. člen. ne pri nik. zaim. nìč v im. in. tož. (ȉ) nìč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ni..1 [poudarjeno ní] predp., pri nič v im. in tož. varianta nì.., pri glag. sem, si varianta ní.. (í)
I. nik. zaim.
1. sam. nihčè, nìč
2. prid. nikákršen, nikógar(šen), nìč
3. prisl. nikjér, nikámor, nikóder, nikdàr, nikóli, nikákor
II. glag. nísem
III. nik. člen. nikár
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nìč1 níča m z -em (ȉ í; ȉ ȋ) poud.: Vsak ~ dobro prodajo |vsako stvar|; jokati za vsak ~ |za vsako malenkost|; prepirati se za prazen ~ |za nepomembne stvari|; Vse bo šlo v ~ |bo propadlo|; filoz. filozofija ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nìč3 ničésar s, nik. zaim. nečloveškosti ničémur, nìč, ničémer, ničímer (ȉ ẹ̑) ~ ga ni spravilo v zadrego; Nič/ničesar ti ne povem; Ničemur se več ne čudim; O ničemer nismo govorili; ●Z ničemer ni zadovoljen z ničimer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nìč4 -- s, nik. mer. štev. zaim. (ȉ) ~ želja, veselja; Z ~ denarja se ne da ~ kupiti; Čisto ~ premoženja nimamo; Pri ~ stopinj Celzija se led taja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nìč5 -- -- nik. količ. štev. zaim. (ȉ) Skoraj ~ žensk ni v vladi; intervju s samimi moškimi in ~ ženskami |z nobeno žensko|; Z ~ dekleti se ni družil z nobenimi; Skoraj ~ knjig ni pri tej hiši
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nìč6 nik. mer. prisl. zaim. (ȉ)
1. Na svojo domovino niso ~ ponosni; še ~ nošeni čevlji; ~ se ne boj; ne biti ~ všeč; prav ~ ne vedeti; čisto ~ narobe; ~ prida človek; ~ ne de, če tega ne veste; ~ več in ~ manj ne vem po vsem tem; Za te čenče nikar ~ ne marajte
2. Zakaj ~ k nam ne prideš? |nikoli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nìč7 povdk. (ȉ) Kaj pa je, da je tak nemir zunaj? -Nič ni; To ni ~, če si se malo opraskala; Ali jaz nisem ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
níčla -e ž (ȋ) |števka ‹0›|; številka, število s tremi ~ami; prakt.sp.: Temperatura je na ~i je nič stopinj Celzija; deset stopinj nad ~o plus deset stopinj; fiz. absolutna ~; člov., poud.: Glede tega je ~ |nesposoben, nepomemben človek|; V mehaniki je ~ |nestrokovnjak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nikámor nik. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ) ~ ne hodi tako pozno; ~ z doma ne smem; poud.: Tako ne pridemo ~ |ne bo se nam posrečilo, ne bomo uspeli|; ~ se nam tako ne mudi |prav nič|; Ta hrana ni za ~ |je zanič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
níštrc -a m z -em (ȋ) neobč. prepirati se za prazen ~ za nič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
njíhov -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz mn. podstave (í; ȋ)
1. ~ sin; ~a hiša; ~o zelje; To polje je ~o
2. ~ odhod; ~a želja; ~o delo
3. ~ vlak stoji na drugem tiru
4. Zmagali so ~i sankači
5. °Najbolj navijajo za ~e tekmovalce za svojenjíhovo -ega s, pojm. (í; ȋ) prakt.sp. Ne zahtevamo nič ~ega njihove lastnine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nóht -a m (ọ̑) postriči si ~e; ~i na roki; poud. ne dobiti niti toliko, kolikor je za ~om črnega |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nóter smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑)
1. gledati, stopiti ~; tja ~; poud. Pri enem ušesu mu gre ~, pri drugem ven |Ničesar ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; Fantje, le ~, ~
2. knj. pog.: Travniki segajo ~ do jezera prav, čisto; iti daleč ~ v pragozd |zelo daleč|; delati ~ v noč prav; ●biti ~ notri
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
núla -e ž (ȗ) neknj. pog.: petindvajset stopinj pod ~o pod ničlo; zavrteti telefon ~ ena poklicati telefonsko številko nič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
obúpno2 povdk. (ú/ȗ) ~ je, da nihče nič ne stori
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odbrusíti2 in odbrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti2 (í/ȋ/ú ú) slabš. |odgovoriti|: komu Odbrusil jim je, da se jih to nič ne tiče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
òh razpolož. medm. (ȍ) ~, kako čudno se vsi vedejo; ~, kako je bilo lepo; ~, vse me boli; ~, nič, ničòh óha m (ȍ ọ̑) poud. Ti večni ~i so za poslušanje dolgočasni |izrazi čustvene prizadetosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
okóli2 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. sedeti ~ mize; ~ hiše je ograja; publ.: Razprava se vrti ~ istega vprašanja |razpravljajo samo o njem|; zapleti ~ gradnje cest ob gradnji; poud.: sukati se ~ koga |posvečati mu veliko pozornost|; dati komu eno ~ ušes |udariti ga|; letati ~ zdravnikov |pogosto iskati njihovo pomoč|
2. Cesta zavije ~ hriba; smehljaj ~ ust; biti doma nekje ~ Bleda |v okolici|
3. priti ~ desetih; temperatura ~ nič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ósem1 -- [sə] s (ọ́) Štiri in štiri je ~ ‹4 + 4 = 8›; Štirideset deljeno z ~ je pet ‹40 : 8 = 5›; stanovati na Cankarjevi cesti ~ ‹8›; zmagati z ~ proti nič ‹8 : 0›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ostáti ostánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ na deželi; poud.: ~ na cesti |ne dobiti službe, stanovanja|; Nič mu ne ~e v glavi |ničesar si ne more zapomniti|; knj. pog. ~ doma zaradi otrok |ne zaposliti se|; Ustvarjalni dosežki ~ejo |ne prenehajo biti, obstajati|; Hrana vsak dan ~e; poud. Mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu |popolnoma|; Sprejemni izpiti ~ejo |ne bodo odpravljeni|; Napovedana predstava ~e
2. pomožniški pomen ~ poštenjak, poud. mož beseda |kdor naredi, kar je bilo obljubljeno|; ~ buden; ~ brez denarja; ~ na miru, pri miru; brezos. Ostalo bo še naprej mraz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
páničen -čna -o; bolj ~ (á) ~ beg; knj. pog. biti ~ za vsak nič prestrašen, zbeganpáničnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
péd -í ž -i/pêdi -- -i/pêdi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) pet ~i dolg; zrasti za ~ visoko; poud.: obdelati vsako ~ zemlje |vsak najmanjši košček|; ne premakniti se niti za ~ |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poblísniti -em dov. poblísnjen -a; poblísnjenje (í ȋ) Luč ~e in ugasne; poblisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. jezno ~ z očmi |jezno, živahno pogledati|poblísniti se -em se (í ȋ) s smiselnim osebkom komu poud. Nič pametnega se mi ni poblisnilo |se nisem spomnil, domislil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. kratek ~; hladen, lep ~; ~ v globino; poud.: ~ v preteklost |raziskovanje preteklosti|; skriti se radovednim ~om |ljudem|; požirati koga s ~om |poželjivo ogledovati|
2. Z vrha se jim je odpiral lep ~ |razgled|; poud. Kamor nese ~, so polja |vsenaokrog|
3. imeti različne ~e na kaj; Njegov ~ na življenje je optimističen
4. V tem ~u se prav nič ne razlikujeta glede tega; V estetskem ~u je knjiga zanimiva estetsko; na ~ prisoditi komu kaj po zunanjem videzu; na ~ preprosta stvar na videz; poud.: prikupiti se komu na prvi ~ |ob prvem srečanju|; ljubezen na prvi ~ |ob prvem srečanju|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pogovoríti -ím dov., nam. pogovôrit in pogovorít/pogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) neobč. koga ~ pretepača pomiriti; Komaj sem ga pogovoril, da ni nič prepričalpogovoríti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom o kom/čem ~ ~ s prijateljem o nujnih rečeh
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pójem -jma m (ọ́)
1. definirati ~ jezika; izraz za določen ~; jezikoslovni ~i; publ. razčistiti kak ~ |obseg, vsebino|; poud. imeti meglene ~e o stvari |predstave, podobe|; neobč. sloveniti tuje ~e izraze, besede; spoznati osnovne ~e matematike |osnovna dejstva, izraze|; knj. pog. za naše ~e nenavadna hrana
2. poud.: Ta avto je zanj ~ |znak visoke kvalitete|; biti ~ dobrega igralca |biti dober igralec|; knj. pog.: ne imeti ~a o čem |skoraj nič ne vedeti|; Nimaš ~a, kako je lep |zelo je lep|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pomeníti in poméniti -im dov. poméni -te in -íte; poménil -íla, poménit; (poménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj To ne ~i nič dobrega; pomeniti komu Denar jim ne ~i veliko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
posíljen1 -a -o; bolj ~ (ȋ) Bila je ~a; poud. ~ smeh |nenaraven, prisiljen|posíljeni -a -o (ȋ) kuhar. ~o zeljeposíljeno -ega s, pojm. (ȋ) poud. V njegovem veselju ni nič ~ega |nepristnega, narejenega|posíljenost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poštèn -êna -o; -ejši -a -e (ȅ é é; é) ~ človek; poud.: ~ kos mesa |precej velik, precejšen|; ~ prehlad |hud|; ~ sunek |močen|; ne najti nobene ~e trgovine |primerne|; nevtr. ostati ~; pošten do koga biti ~ ~ vsehpoštêni -ega m, člov. (é) pohvaliti ~egapoštêno -ega s, pojm. (é) poud. ves dan ne jesti nič ~ega |izdatnega|poštênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
povêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) koga ~ gosta v hišo; vznes. ~ soborce zmagi naproti popeljati; šport. žarg. Domače moštvo je povedlo z ena proti nič je prišlo v vodstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
práviti -im dvovid. právljen -a (á ȃ) kaj ~ novice; Kaj ~iš? Nisem dobro razumel; poud. Časopis ~i, da vode upadajo |v časopisu piše|; praviti komu/čemu kaj ~ prijateljem šale; Po domače mu ~ijo Stoparjev; poud.: Vse boš dobil nazaj, ti ~im |izraža trdno prepričanost|; ~im vam, dobro premislite |izraža opozorilo|práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prebít -a -o (ȋ) ~ zid; neobč. ~ jetnik pretepenprebíti -a -o (ȋ) neobč. Ti ~ dež presneti, prekleti; poud.: ne imeti ~e pare |ne imeti nič denarja|; To ni vredno ~e pare |je zelo malo, nič vredno|prebítost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
preostáti -stánem dov.; drugo gl. ostati (á ȃ) neobč. komu Denarja mu ni dosti preostalo ostalo; poud. Ne ~e nam nič drugega, kot da jih prosimo za pomoč |edino mogoče, primerno je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prepírati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; prepíranje (í ȋ; ȋ) z/s kom o kom/čem ~ ~ s sorodniki o dediščini; prepirati se za kaj ~ ~ ~ posest; poud. ~ ~ ~ prazen nič |brez vzroka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pretresljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ dogodek; poud. ~a lepota gor |zelo velika|pretresljívo -ega s, pojm. (í) Zgodilo se ni nič ~egapretresljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prída1 mer. prisl. (í) v nikalnih stavkih, poud. |dosti|: Ajda ni ~ obrodila; To ni ~ vredno; Nič ~ ni zaslužil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prída2 povdk. (í) Ta človek ni bil nič ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pristávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pristávljanje (á) kaj ~ lonce; pristavljati kaj k/h čemu ~ stole k mizi; ~am, da o tem nič ne vem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razbrbráti -ám dov. razbrbránje; drugo gl. brbrati (á ȃ) poud. |na več krajih nepremišljeno povedati|: kaj Nič ne zamolči, vse ~arazbrbráti se -ám se (á ȃ) poud. |razgovoriti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razpoložíti -ím dov. razpolôži -íte; razpolóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga Nič ga ne more ~ napraviti dobro razpoloženega; star. razpoložiti kaj ~ stvari po mizi razložiti, razpostavitirazpoložíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. postati dobro razpoložen; star. ~ ~ po klopi udobno leči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
réva -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |sočutja vredna ženska|; slabš. Ta ~ si nič ne upa |neodločen, bojazljiv človek|; pojm., neobč. živeti v ~i in pomanjkanju v revščini
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im sebojsáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisnasámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletomsámost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sánjanje (á) ~ vso noč; z notranjim predmetom sanjati kaj ~ sanje; sanjati o kom/čem ~ ~ dekletu; poud. ~ ~ slavi |predstavljati si, želeti si slavo|sánjati se -am se s smiselnim osebkom komu Kaj se ti je sanjalo; sanjati se komu o kom/čem Sanjalo se mu je o mrtvi materi, o domu; poud. Še ~a se mi ne o tem |nič ne vem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sénca -e ž (ẹ̑) opaziti ~o za seboj; umakniti se v ~o; ležati v ~i; radarska ~; ~e dreves, hiš; temperatura zraka v ~i; polit. žarg. vlada v ~i |vlada opozicijske stranke|; poud.: Pokazal ni niti ~e strahu |niti malo, nič|; biti, ostati, živeti v ~i |biti neopažen, nepomemben|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sicèr2 tudi sícer člen. (ȅ; ȋ)
1. navez. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~
2. zadržk. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
skôraj presoj. člen. (ó/ȏ)
1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih
2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali
3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna
4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
skrbéti -ím dov. skŕbi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; skrbênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í)
1. koga Kaj te ~i; Predstava ga ~i; ~i ga, kaj bo; skrbeti za koga/kaj ~ ~ otroke; ~ ~ red; Nič ne skrbi zame
2. brezos. skrbeti koga ~i jo zaradi otrok; skrbeti koga za koga/kaj Mater ~i za otroke; ~i ga za zdravje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
spočétka čas. prisl. (ẹ̑) neobč. od začetka, na začetku: ~ mu ni nič uspevalo; ~ je kričal in preklinjal, potem rotil, vendar zaman
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sporêči se -rêčem se dov.; drugo gl. reči (é) Fantje so se sporekli; ~ ~ z možem; poud. ~ ~ za prazen nič |brez tehtnega vzroka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
šmír -a m, snov. (ȋ) neknj. ljud.: kolomaz; To ni nič posebnega, to je navaden ~ je nepomembno, ničvredno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
štíri1 -- s (í) ~ plus pet je devet ‹4 + 5 = 9›; ~ množeno s pet je dvajset ‹4 × 5 = 20›; izgubiti z izidom ~ proti nič, s ~ proti nič ‹4 : 0›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne bojitáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo netákost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
takó3 povdk. (ọ̑) Pri nas je ~ in bo težko drugače; Pri njih je ~ kot v škatlici; Z njim je ~, da ne bo več zdrav; Ni ~, kot praviš; knj. pog., poud.: Ni dobil neveste, in zato je ostal ~ |neporočen|; Živel je z njo kar ~ |brez zakonske zveze|; Ljubezen ni kar ~ |preprosta|; Nič ni jedla, cel dan je bila (kar) ~ |tešča|; Plača je bolj ~, delo pa je lepo in koristno |slaba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norcatákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilotákšnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tè razpolož. medm. (ȅ) ~, nič ne bo s tem; ~, ~, če bi starši vedeli, kaj počne hči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tedàj3 [tudi tə] navez. člen. (ȁ) Dobro se razumemo, zakaj bi si ~ medsebojno ne pomagali; Lepo, naj ~ vse naredim sam; Ali res nič ne veš? ~ poslušaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tékniti -em dvovid. (ẹ́ ẹ̑) komu Kosilo je teknilo vsem; star. Veliko jé, pa mu nič ne ~e zaleže; star. Počitek mu ni teknil prijal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
temà -è in tèma -e [tə] ž, pojm., rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dela, je nastala; sedeti v ~i; poud.: trd(n)a ~ |popolna|; ~ obupa |brezizhodno občutje|; ~ se mu dela pred očmi |Ima občutek, da nič ne vidi|; To vprašanje je še zavito v ~o |je nepoznano, neraziskano|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
toda [poudarjeno tóda] protiv. prir. vez. Obljubili so pomoč, ~ obljube niso držali; Potrebovali bi strokovnjaka, ~ kaj, ko tu ni pravega; Rad bi šel, ~ ... -Nič ~; poud. Žalostno, ~ resnično |Res je|; Zaupala mu je, ~ on jo je izdal; Izvedel je vse, ~ prepozno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tŕden -dna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ; ȇ) ~ most; poud. ~ kmet |bogat, premožen|; redk. ~e cene določene, nespremenljive; Beton ni dovolj ~; poud. trden v čem biti ~ ~ matematiki |dobro jo obvladati|tŕdni -a -o (ŕ) ~a snov; ~o gorivotŕdno -ega s, pojm. (ŕ) ne vedeti nič ~ega o čemtŕdnost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trenútek -tka m (ȗ) umolkniti za ~; ~ tišine; tisti ~, v tistem ~u se spomniti |tedaj|; na ~e biti pri zavesti |kdaj pa kdaj|; v ~u ustaviti |zelo hitro|; v ~u se vrniti |takoj|; ~ počakajte, prosim |malo|; publ. sedanji politični ~ sedanje razmere v politiki; poud.: srečni ~i življenja |časi v življenju|; Niti ~a miru nima |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trí1 -- s (ȋ) Trikrat ~ je devet ‹3 × 3 = 9›; izgubiti z rezultatom ~ proti dva ‹3 : 2›, s ~ proti nič ‹3 : 0›; Otroci, začnimo: ~, štiri; točka B~ ‹B3›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trôha -e ž (ó) poud.: ~ kruha |majhna količina|; ~ upanja |malo|; Niti za ~o se ne ustraši |niti malo, prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorilatvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastninepo tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji voljipo tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
uíti uídem dov. ušèl ušlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ od doma; poud. Iz soda je ušla nafta |nezaželeno iztekla|; uiti komu/čemu ~ napadalcem; ~ nevarnosti |izogniti se ji|; poud.: Zmaga mu ne ~e |Zmagal bo|; Hiša je ušla plamenom |ni zgorela|; Njenemu pogledu nič ne ~e |Ničesar ne spregleda|; brezos., poud. Kje pa si bil prej, mu je ušlo |je rekel nehote|; olepš. Otroku je ušlo |je opravil malo potrebo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vèč1 -- s, pojm. (ȅ) dijaki z ~ znanja; Ob ~ sreče bi bil izid tekme boljši; V teh besedah je ~ resnice; To je komaj ~ kot nič; Z ~ denarja bi šlo lažje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vèn [vən] smer. prostor. prisl. (ə̏)
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vèndar3 [və] poudar. člen. (ə̀/ə̏) Odpri ~; To je ~ preveč; poud.: Svoje stvari bom pa ~ poznal |gotovo|; Fant je ~ zadosti star; Si za to? -Saj ~ veš; Presneta reč ~, da mu nihče nič ne more
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zaênkrat tudi zaenkràt čas. prisl. (é; ȁ) knj. pog. za zdaj: ~ imajo dovolj hrane; ~ se ni še nič spremenilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zaigrán -a -o; bolj ~ (á) ~a skladba; ~e solze |nepristne|zaigráno -ega s, pojm. (á) V njenem vedenju ni nič ~egazaigránost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zájec1 -jca m z -em živ. (ȃ) zasledovati ~a; slabš.: biti ~ |bojazljiv, strahopeten|; spoznati se na kaj kakor ~ na boben |prav nič|zájka -e ž (ȃ)zájklja -e ž (ȃ)zájčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zaléči1 -léžem dvovid.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) Opozorilo je zaleglo; zaleči za koga/kaj Živež bo zalegel za vso družino; poud. On ~e ~ dva delavca |opravi delo dveh delavcev|; poud. zaleči komu Denar mu nič ne ~e |hitro ga porabi|; Sin mu že precej ~e |pomaga pri delu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zavezujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~a merilazavezujóče -ega s, pojm. (ọ́) To ni nič ~ega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zdŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) Jermen ~e; publ. Živo srebro je zdrknilo pod ničlo |Temperatura je padla pod nič stopinj Celzija|; ~ z drevesa; poud. zdrkniti v kaj ~ ~ spanec |zaspati|; brezos., poud. zdrkniti komu Na parketu mu je zdrknilo |zdrsnilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zdŕsniti -em dov. (ŕ ȓ) Sneg ~e s strehe; poud. Temperatura je zdrsnila pod nič |se je spustila|; brezos. zdrsniti komu Na ledu mu je zdrsnilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zèl zlà zlò [-u̯]; zlêjši -a -e (ə̏ ȁ ȍ; é) neobč.: ~ človek hudoben, slab; ~a bolezen težka, huda; ~a slutnja hudazlì -a -o (ȉ) ~ duhzlò -êga s, pojm. (ȍ é) neobč.: ne pričakovati nič ~ega hudega; boj med dobrim in ~im slabimzlóst -i ž, pojm. (ọ̑) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zmrzováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zmrzovánje; (-àt) (á ȗ) Voda v koritu ~uje; poud. Že pol ure ~ujem pred vrati |prezebam|; brezos., poud. Nocoj bo zmrzovalo |bo zelo hladno, pod nič stopinj Celzija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zríhtati -am dov. -an -ana; zríhtanje (í) neknj. ljud. komu koga/kaj ~ prijatelju službo priskrbeti; neknj. ljud. zrihtati koga/kaj ~ motor popraviti; ~ otroka za v vrtec obleči; neknj. ljud. Nič ne skrbi, bomo že zrihtali uredilizríhtati se -am se (í) neknj. ljud. lepo, skrbno se obleči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zvozíti2 zvózim dov. zvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ široke kolesnice; komaj ~ ovinek speljati; poud. komaj ~ četrti razred |izdelati|zvozíti jo zvózim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: Zdravniki upajo, da jo bo zvozil |ozdravel, ostal živ|; Srečno jo je zvozil |Nič hudega se mu ni zgodilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
že [poudarjeno žé in žè] člen.
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.