bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon] 1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
črét -a m (ẹ̑) nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: veliki ilovnati čreti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
čréta -e ž (ẹ́) nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: konji se pasejo na čreti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
čréta -e
ž nar. močvirni nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
dobráva -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dólnasti tudi dólnjasti -a -o prid. nižinski: V-ti dôlnasztaj mesztaj voda za 2–3 mêszece de sze párila AIP 1876, br. 4, 5; dolnyaszta meszta szo 'ze pod vodôv AIP 1876, br. 5, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gôrski pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gôrski trópski dežévni gózd -ega -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kolínski pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kràj1 krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev;
preimenovati kraje;
v tem kraju je več let služboval;
odročen kraj;
ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni kraj kjer je kdo doma, kjer se je kdo rodil / navesti kraj bivanja / ekspr. ves kraj je bil na nogah vsi prebivalci kraja// navadno s prilastkom ta del glede na določeno značilnost: ogled znamenitega romarskega kraja / znan letoviški, zdraviliški kraj; seznaniti se s problematiko turističnih krajev 2. večji ali manjši del zemeljske površine: spoznal je veliko krajev;
ta kraj je zasedel okupator / kraji so prenaseljeni / s kmetijstvom se ukvarjajo v mnogih krajih / publ. nad naše kraje doteka hladen zrak / na nekaterih krajih je še sneg; ekspr. v vseh krajih je že bil povsod// navadno s prilastkom ta dela) glede na gospodarsko usmerjenost: znan industrijski kraj;
vinorodni, žitorodni kraj / gospodarsko zelo pasiven, razvit kraj / kmetijski kraji v državi b) z oslabljenim pomenom glede na geografsko značilnost: gorski, nižinski kraj;
ni se mogel privaditi na ravninski kraj / te rastline uspevajo samo v južnih krajih c) glede na podnebno značilnost: mrzel, senčen, sončen kraj;
suh, vlažen kraj / te rastline uspevajo samo v toplih krajih č) glede na kakovost tal: ilovnat, peščen kraj / močvirnati kraji // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža manjši del površine česa sploh: na enem kraju se madež še pozna; zofa je bila na več krajih raztrgana 3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine sploh: poiskal je pripraven kraj in se skril;
pokazal je kraj, kjer sta se srečala;
težko dostopen kraj / zborni kraj je pred šolskim poslopjem; kraj (storitve) kaznivega dejanja; izpuščena sta bila čas in kraj dogajanja / ključe je spravil na varen kraj; na ta kraj bodo postavili spomenik; publ. priti na kraj nesreče; pren. sestanek ni primeren kraj za osebne obračune // v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer se kaj zgodi, je: storilca so prijeli na kraju samem; skupina je gradivo zbirala na kraju samem 4. v prislovni rabi, s predlogom izraža največjo oddaljenost oda) središča: potegnil ga je h kraju;
čisto pri kraju je hodil / na obeh krajih so bili ljudje / stal je na, ob kraju (ceste) b) izhodišča, začetka: prišel je do kraja (poti) / na kraju se soteska zoži / svetilka je na kraju mize / čisto na drugem kraju mesta / ekspr. na kraju svojih moči je bil // nav. ekspr., v zvezi z do izraža visoko stopnjo: do kraja sem se naveličal; to je do kraja hudoben človek; do kraja nesrečen, onemogel / dognati kaj do kraja; do kraja se moramo zmeniti / vse je do kraja razčiščeno 5. s predlogom izražaa) nastop dejanja; začetek: od kraja smo stanovali skupaj;
od kraja se mu je čudno zdelo / začel je pripovedovati od kraja b) približevanje prenehanju dejanja; konec1:
avgust je šel h kraju / nevarnost je pri kraju / na kraju se je vse dobro izteklo / star. prišel je pod kraj dneva proti večeru6. nav. mn., star. krajevec, krajec: gledal ga je izpod širokih krajev;
klobuk z navzdol zavihanimi kraji 7. prva leta po 1945 najnižja upravna enota: kraji in mesta
● ekspr. nikdar mu ne prideš do kraja ne da se prepričati; ekspr. delati, jesti vse od kraja izraža podkrepitev trditve; star. odriniti od kraja od brega; ekspr. z njim gre hitro h kraju umrl bo; ekspr. nisem še pri kraju še nisem končal; dati kaj v kraj vkraj; ekspr. na kraju svojih moči je je že skoraj brez moči; star. to je že v kraju pospravljeno, spravljeno; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. na vse kraje se je videlo na vse strani; zelo zarasla kraja ceste robova; ekspr. niti na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na kraj sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja nikoli se ne konča; ekspr. govoril je brez konca in kraja zelo dolgo; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih na mnogih krajih, povsod; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
♦ adm. namembni kraj v katerega je pošiljka namenjena; jezikosl. prislovno določilo kraja; pravn. izpolnitveni kraj v katerem se mora obveznost izpolniti; rel. sveti kraji; prim. skraja1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
KujavijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Kujavije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [kujávija], rodilnik [kujávije]
BESEDOTVORJE: Kujavijec, Kujavijka, Kujavijčev, Kujavijkin, kujavijski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nižávski -a -o prid. (ȃ) nižinski: nižavske vode / nižavski svet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nižínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nižino: nižinski predeli / nižinski gozd; nižinska reka; nižinska vas / nižinski svet
♦ bot. nižinski javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice; ostrolistni javor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nižínski -a -o (ȋ) ~ svetnižínskost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nižínski -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
nižȋnski, adj. Niederungs-: nižinsko jezero, Jan., Jes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pás pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pás pasú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
planárni vegetacíjski pás -ega -ega -ú m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
predél-asamostalnik moškega spolaozemlje, področje s svojimi značilnostmi
- predel česa
- , predel s čim
- , predel okoli česa
- , predel ob čem, kje
- , predel med čim, kje
del mesta
- predel česa
- , predel s čim
- , predel okoli česa
- , predel ob čem, kje
- , predel med čim, kje
del telesa
- predel česa
- , predel s čim
- , predel okoli česa
- , predel ob čem, kje
- , predel med čim, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
réka -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sezónski trópski dežévni gózd -ega -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
snéžni pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
súbalpínski pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
súbpanónsko fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -ega -a -- s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
svét1 -á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet;
star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi 2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet;
to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta // s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika / zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu 3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta;
odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet 4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu;
počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne // tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav / ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni;
izkrčiti svet;
gorat, hribovit, raven, strm svet;
kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet;
močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet // del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub // tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet 7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet;
organski in neorganski svet;
proučevati rastlinski svet rastline;
ribji, živalski svet;
svet ptičev // celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe // celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij 8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet;
intimni, izkustveni, nagonski svet;
podzavestni, psihični svet;
abstraktni svet domišljije // nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet 9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet;
kapitalistični, socialistični svet;
moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel;
svet kulture, politike;
novosti v svetu znanosti in tehnike 11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet;
mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina;
moški, ženski svet moški, ženske / temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki / črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje / slovanski svet Slovani12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet;
bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral;
sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta // življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom // življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta 14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu;
to naj ostane skrito svetu;
pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo// ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje / pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi / cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt
● ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. svet se mu je sesul doživel je pretres zaradi nepričakovanega dogodka, ki je bistveno vplival na njegovo nadaljnje življenje; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih območij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju; onstranstvo; onostranstvo; ta svet zemeljska stvarnost kot kraj človekovega bivanja do smrti; tostranstvo; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta na vse strani; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Pariz ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje
♦ filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
tapír tapírja samostalnik moškega spola [tapír] iz zoologije kopitar s krajšim rilcem, ki živi v pragozdovih Srednje in Južne Amerike ter jugovzhodne Azije; primerjaj lat. Tapirus
STALNE ZVEZE: brazilski tapir, nižinski tapir ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tapir, frc. tapir iz tup. tapiira
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trópski dežévni gózd -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
úrh úrha samostalnik moškega spola [úrh] iz zoologije žabi podobna dvoživka z bradavičasto kožo po hrbtu in srčasto oblikovano zenico; primerjaj lat. Bombina
STALNE ZVEZE: hribski urh, nižinski urh ETIMOLOGIJA: iz *lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
úrh1 -a m (ȗ) zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu, Bombina: opazovati urhe v mlaki / gorski, nižinski urh / oglašanje, petje urhov samcev te dvoživke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
visokogôrski pás -ega pasú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
višínski fén -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.