ama -e m dojilja:
kakor ena luba Ama im. ed. je njega dojla ǀ Maria je moja Mati, moja luba Ama im. ed. ǀ Maria Diviza je niega dojla kakor ena lubesniua Ama im. ed. ſvoje Deteze ǀ sakaj tulikajn je biti Ama im. ed., kakor Mati ǀ Kakor ena Amma im. ed., katera pozhuti polne ſvoje perſy mleka ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama im. ed. ali nihdar dobrutlivishi Matere, inu Ame rod. ed. nej bilu kakor je Christus ǀ ſo bily njeh Ame rod. ed. peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami daj. ed. Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame im. mn. s. Mauro ← nem. Amme < srvnem. amme ‛dojilja’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime
Apolon:
Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi:
samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
arcnovati -ujem nedov. zdraviti:
ta bolni Arzatu pokashe ſvoje rane, inu vender ſe nepuſti arznovati nedol. ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè dushe oſdravit pojte poshlushat taiſte Pridigarje kateri s'to gorezho resnizo arznujeio 3. mn. ǀ en Angel na mejſti Arzata je arznoval del. ed. m Timothea ǀ de bi niega arznovali del. mn. m → arcnija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Berhorius -ija m osebno lastno ime
Berhorij:
Berchorius im. ed. pishe, de ob niega zhaſſu v'tei desheli Pictania imenouani ſe ie ſgudilu (II, 340) ǀ vener Petrus Bercorius im. ed. je djal (III, 616) ǀ shiher bom s'Berchoriam or. ed. saupyl (I/1, 164) Péter Berhórij (umrl po 1361), pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
brada -e ž brada:
prezej na gaugah mu je bila ſazhela brada im. ed. raſti, inu vuss ſivu je bil ratal ǀ mlad pres braude rod. ed. ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli drugi ſa brado tož. ed. ſó ga zukali ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado tož. ed. vſo krivova imá
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
čelo -a s čelo:
piſſeio od eniga folka Cliclopes imenovaniga, katiri imaio enu ſamu oku na ſreid zhela rod. ed. ǀ raunu v' zhelu tož. ed. ga vdari ǀ zhellu tož. ed. mu resbye ǀ tu S. Imè iehova na zhellu tož. ed. poſtavi ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu tož. ed. vdaril ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu tož. ed. vdario ǀ Na zheli mest. ed. S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt ǀ na zhelli mest. ed. pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua ǀ kamen v'zheli mest. ed. je bil obtizhel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
čepinja -e ž lobanja:
je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino tož. ed. prebil (I/1, 198) ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine tož. mn. (I/2, 90) ǀ pred ſabo imèti te mertuashke zhipine tož. mn. je ena arznia de zhlovik ſe neopyani (I/2, 90)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti:
tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti:
karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči:
En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti:
ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati:
Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo:
letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
deti denem dov. deti, tj.
položiti, postaviti, namestiti:
Kadar ſtolo okuli ſebe dene 3. ed. ǀ v' frazho gadene +3. ed., ſavertij, luzhij, ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ try zegle pod glavo mu deneio 3. mn. ǀ nje truplu gori de nejo 3. mn. ǀ Poſtavi ali deni vel. 2. ed. tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Alà Davjd; hitru deni vel. 2. ed. v' frazho ta drugi Camen ǀ Prozh denite vel. 2. mn. te selene, inu ardezhe shpegle ǀ Jeſt menem de vſaketiri bi prezei glaſſ prozh denil del. ed. m žal deti biti hudo:
Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej 3. ed., kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
dežiti -i nedov. deževati:
hozhem oblakom sapovedat, de na niega nedishe +3. mn. (V, 146)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
družina -e ž družina:
imà gledat de drushina im. ed. nej lazhna ǀ de bi njegova dershina im. ed. Prasnike poslovala ǀ ſe je bil shonal Nojeſa, inu niega dershine rod. ed. ǀ ſvoij drushini daj. ed. ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà ǀ skerbejti ſa hisho, drushino tož. ed., inu poſvejtna opravila ǀ je poklizal ſvoje lube otrozhizhe, inu vſo ſvojo drushino tož. ed. ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino tož. ed. k' ſpuvidi k'pridigi pelal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
gajžlanje -a s bičanje:
drugi sastopio od gajshlajna rod. ed. Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Krajl pomeni Boga Vſigamogozhiga, katiri ne sheli od nas tulikai poſtu, gaishlaine rod./tož. ed., inu pokure ǀ de ſi lih ſo niega naſiga, inu k' gaishlanu daj. ed. perprauleniga vidili ǀ s'kusi poſte, pokure, gajshlajne tož. ed., terplejne → gajžlati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
gasa -e ž ulica:
ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo tož. ed., inu na oknu tekle njega gledat ǀ na gaſsi mest. ed. eniga petlerja najdesh ǀ ſmeti po gaſi mest. ed. pobira ǀ po celli gaſi mest. ed. je duh dishal ǀ kadar je pogaſsi +mest. ed. shal ſo otrozy sa nym tekli ǀ gaſſe im. mn. ludy ſo polne ǀ Antuerharij ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs rod. mn. ǀ obhodi vſe gaſſe tož. mn. ǀ ſò Niega Brizhi, inu Rabelni po plazah, inu gaſſah mest. mn. ulazhili ǀ leipe Altarie po goſſah mest. mn. dellaio ǀ Neſsò njega tij Mashniki pogaſah +mest. mn., inu plazah ← srvnem. gaʒʒe ‛ulica’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Grimald -a m osebno lastno ime
Grimoald:
Glighi viſhi Grimaldu daj. ed. longobarskimu krajlu; niega krajliza je bila saudala (II, 355) Grímoald, langobardski kralj (662–671)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
hip m hip:
Spomnite na groſo katera je bila obshla Isaka, kadar je vidil, de niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip tož. ed. zhes niega glavo je hotel pelati ← nem. Hieb ‛udarec, trenutek’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
križ -a m križ, tj.
1. dva prekrižana tramova za izvršitev smrtne obsodbe:
taiſti krish im. ed. bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska ǀ Chrish im. ed. je ſcepter mojga krajleveſtva ǀ to veliko butaro tiga Krisha rod. ed. na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga krisha rod. ed. ǀ je na stebru S. Chrisha rod. ed. vmerl ǀ nej ſedaj is Chrisha rod. ed. dol ſtopi ǀ ſtopi s' Chriſa rod. ed., inu Altaria ǀ ſvoje svejte roke s'krisha rod. ed. doli ſname ǀ ta teshki krish tož. ed. je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish tož. ed. ǀ ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish tož. ed. ǀ S. Andreu, kateri dua cella dny je perbit na krishu mest. ed. viſſil ǀ kadar je na Chrishu mest. ed. perbit viſsil ǀ ſhahar na Chrjshu mest. ed. ſamih ſedẽ beſedi je bil rekal ǀ je vidil Chriſtuſa na kriſſu mest. ed. vſiga kryvaviga ǀ en shebel s' katerem je bil na Chriſu mest. ed. perbit ǀ na Criſſu mest. ed. je viſſil ǀ Kadar je na kryſu mest. ed. reſpet viſſil ǀ Chriſtus je na krishi mest. ed. umerl ǀ S. Andri dua dny shiu je na Krishi mest. ed. perbit ǀ Krail poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau peld na Chrishi mest. ed. perbit ǀ na krijshi mest. ed. respeten je vumerl ǀ Videm S. Andrea, s' Krisham or. ed. v' Rokah ǀ Je takrat Maria pod Chrisham or. ed. ſtala ǀ Iudij ſo pot kriſsam or. ed. ſtali ǀ gauge, inu krishe tož. mn. na katere ſo yh obeishali ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … Chriſhe tož. mn. na katere ſo yh perbivali 2. znamenje križa:
ſturi ſnamine Krisha rod. ed. ǀ sna ſturiti ſnamine s. Chrisha rod. ed. ǀ ſnamine ſveta Chriſſa rod. ed. zhes ſe ſturil ǀ ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish tož. ed. sturi ǀ krish tož. ed. zhes niega ſtury 3. težava:
terplejne, ſupernoſt, inu krish im. ed. pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe tož. mn. inu vbushtvu preneſti ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami, s'krishi or. mn., inu terpleinam < slovan. *krížь < *krýžь ← rom. *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem iz lat. crux ‛križ’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
las m las:
en laſſ im. ed., de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ cilu en laſs im. ed. nej bil sgorel ǀ v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ tož. ed. taiſtih trèh mladenizhu ǀ en laſs tož. ed. s' en drugem je seshtel ǀ shene pak ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las tož. ed. dobru premisijo, inu popravio ǀ ſe najdeio laſsje im. mn., inu dlake ǀ ſo vidit maihini kakor laſſje im. mn. ǀ laſſie im. mn. is glave ſo njemu padle ǀ nanaglom laſje im. mn. dò tau ſo bily ǀ tvoje belle laſy im. mn., inu sgarblenu oblizhe da ſaſtopit de imash zheſs ſedemdeſſet lejt ǀ shegnane tvoje ſuete laſij im. mn., inu tvoje prelepe ozhy, v' katere ſam Bug ſe je ſalubil ǀ imajo vezh grehou KaKor ti laſsi rod. mn. na glavi ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi rod. mn. na glavi ǀ tvoja glava nima koshe, inu laſſy rod. mn. ǀ na mesti laſy rod. mn. skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih Sampſonavih laſs rod. mn. ǀ ſvoje laſsje tož. mn. ſi odſtrishe ǀ laſſje tož. mn. is glave ſi pulio ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje tož. mn. odſtrigla ǀ imà laſſye tož. mn., kakor koisnske griue ǀ eny ſo niega ſa lasje tož. mn. popadli drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ bi bil mogal laſſie tož. mn. s'mezham odſekat ǀ ti nej ſibila laſye tož. mn. oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral ǀ Sa lasije tož. mn. ſo ga zukalj ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse tož. mn. je s'hiſhe vlekal ǀ Te lepe krauſhaſte laſy tož. mn. bo perpuſtila odresat ǀ jest imam laſsy tož. mn. na glavi ǀ odrejshi tvoje laſſy tož. mn. ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij tož. mn., inu nohtij Kakor ta tiza Postojna ǀ sazhnejo ſe sa laſij tož. mn. ulazhit ǀ huali nie laſsij tož. mn. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij tož. mn. s' glave pulit ǀ leto mozh je imel v' ſvojh laſsèh mest. mn. ǀ ti nimash vezh mozhj v'tvojh ſedmerih laſſeh mest. mn. ǀ s' laſmyj or. mn. je drugem mrejshe prejdla ǀ je sakril s' laſmy or. mn. ǀ sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy or. mn. ſvoie glave taiste briſsat ǀ s'laſmij or. mn. ijh je briſsala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
longobardski -a prid. langobardski:
Rosimonda longobardarska im. ed. ž Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus je bil vmerl, ſe je bila omoshila s'Emelchildam (I/1, 109) ǀ Glighi viſhi Grimaldu longobarskimu daj. ed. m krajlu; niega krajliza je bila saudala (II, 355) → Longobardar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
mari prisl. mar:
mari ti kakor en drugi potegni lete denarie ǀ marejeſt jo vſamem kakor en drugi v povedno-prislovni rabi mar:
kaj je tebi mari ſa niega ǀ kaj meni mari sa druge, de li meni dobru gre ǀ kaj je ſatu meni mari, de li nuza
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
martra -e ž muka, mučenje:
Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre rod. ed. je bil perglihan eni nedolshni ouzhizi ǀ je ſmerti, inu ſvoj britki martri daj. ed. napruti shal ǀ de bote peklenski martri daj. ed. odshli, inu nebeſſa ſi sashlushilli ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri daj. ed. shla ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro tož. ed. ſi isuoliti ǀ v'to vezno marto tož. ed. obſodel ǀ Myr, katiriga Chriſtus JESUS skuſi ſvojo britko mortro tož. ed. nam je sadubil ǀ one pak v' martri mest. ed., inu v' shaloſti prebivat ſo perſilene ǀ s'to vezhno martro or. ed. ijh bode martral ǀ nikar li samu s' britko mortro or. ed. ſvojga S. TELESSA, inu s' ſvojo S. Reshno Kryvio ǀ V' leteh vizah lete vboge dushe dvei veliki martri tož. dv. pozhutio ǀ kir vſe reue, nadluge, inu martre im. mn. ſe najdeio ǀ Jeſt terpim velik marter rod. mn. v' tem plemeni ǀ S. Materniki, kateri ſo takushne strashne, inu britke martre tož. mn. s'veſselim prenesli božja martra križ s podobo Kristusa:
Boshija martra im. ed., katera na trugi je stala ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname, inu ſuoje sizer Vſmilene uſheſsa satisne ǀ temu bolnimu Boshjo Martro tož. ed. v'roke da ǀ samerkaio de niega Serce, per Boshij Martri mest. ed., pred Katero je vſelej molil, je viſilu ← srvnem. marter(e) < stvnem. martira, martara ← lat. martyrium ← gr. μαρτύριον ‛(krvavo) pričevanje’; → matra, → marter
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
navada -e ž navada:
ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada im. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne kakor je nauada im. ed. danaſhni dan per Gospodi ǀ Ta hudobni Goliat nihdar nej navade rod. ed. imel v'Nebu gledat ǀ od te hude nauade rod. ed. tiga presheſtua ie bil niega reshil ǀ nej ſo hoteli nehati od ſvoje ſtare greshne nauade rod. ed. ǀ navado tož. ed. ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ kokor ſo nekedaj Spartanery nauado tož. ed. imeli taiste s' slato krono kronat ǀ ſledni po navadi mest. ed. ſvoje deshele bo gouuril ǀ ſo sklenili de slednu lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit, inu tamkaj oſſem dny dershati, inu po nauadi mest. ed. taiſte deshele shiveti ǀ n' hozhem vezh taiſte nashe grehe ponoviti, inu v' grob hudih greshnih navad rod. mn. paſti ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn nauad rod. mn. ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij navadi rod. mn. ſturiti ǀ zhe bote te ſtare hude navade tož. mn. sapuſtili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn:
gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti:
Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nevera -e ž nevera, kriva vera:
mene ble martra tuoja nevera im. ed., kakor shebli, inu ſuliza ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki temi te nevere rod. ed. ǀ Boronius pishe de ena shena to nevero tož. ed. Manicheuſa v'vezh deshel je bila pernesla ǀ ony bodo hoteli v' ſvoj greshni neveri mest. ed. oſtati ǀ nad leto njegovo grobo nevero or. ed. ſe zhudi Hugo Cardinal ǀ S. Hieronimus je djal de vſe nevere im. mn., inu kezarie ſo ſazhetik imele od shenskih pershon ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit ijskali, ter never rod. mn. nihdar ſe nej toshil ǀ My vshe vejmo de vſe kezarije, nevere tož. mn., inu malikovajne ſo na ſemlo ludje perneſli ſa volo nezhiſtoſti → neovera
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
oblak -a m oblak:
en ſvetal oblak im. ed. ijh je obſenzhil ǀ Oblak im. ed. neſſe deſſ ſneih, inu tozho kjekaj kakor Bug sapovej ǀ pod ſpominam tiga oblaka rod. ed. ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku daj. ed. ǀ sakaj S. Auguſtin, S. Hilarius, inu S. Grogor, saſtopio sa Nebeſſa to Boshio naturo, s' oblak tož. ed. pak to zhlovesko ǀ ſe je prikasal venem ognenom oblaku mest. ed. ǀ Elias v' oblaki mest. ed. ǀ ſe je bila ſakrila s' ſivem plajsham, tu je s' enem ſivem oblakam or. ed. ǀ Arznia sa vſe bolesni ſtoi pod oblakam or. ed. ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom oblahom or. ed. te shalosti je pokrita ǀ en dan ſe bodo oblaki im. mn. pretargali ǀ nej zhernyh oblakou rod. mn. te neſtonovitnoſti ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku rod. mn., ni ſtrel ǀ Vſdigne Mojſes to palzo pruti oblakam daj. mn. ǀ sapovej oblakam daj. mn., inu vus svejt s'deshiam konzhajo ǀ hozhem oblakom daj. mn. sapovedat, de na niega nedishe ǀ krivizhnu ſe toshite zhes oblake tož. mn., veiter, inu ſonze ǀ odpre oblake tož. mn., kar prezej vſe kar je bilu shiviga potoni ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo v'oblakih mest. mn. ǀ Sakai Bug v'taistih ſtrashnih oblakoh mest. mn. ſe perkaſhe ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy oblaki or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
obtičati dov. obtičati:
je bil perpuſtil obtizhati nedol. v' njega glavi camein te hude miſlij (II, 424) ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino prebil, inu kamen v'zheli je bil obtizhel del. ed. m (I/1, 198) ǀ ena jagoda je bila njemu v' garli obtizhala del. ed. ž (V, 518) → otičati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
oče -ta m oče:
nevejſte moj G. Ozhe im. ed., de S. Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. ſturil ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta rod. ed. Abrahama ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta rod. ed., inu mater vſe karkuli morio ǀ suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu daj. ed. Nebeshkimu offral ǀ Christus ijh k'ozhetu daj. ed. poshle ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti daj. ed., kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ takrat jest ozheto daj. ed. Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi serze offram ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval, pohleunu ozheta tož. ed. ſuojga sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta tož. ed. m Nebeſkiga ǀ ſvojga ozhetaje tož. ed.+ bil pustil od laKoti vmrèti ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta tož. ed. v'urat ſadene ǀ yh skusha aku ſe ſo po ozhetu mest. ed. vergli ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam or. ed. inu ſynam ǀ vener je enake nature s'Ozhetom or. ed. ǀ tudi ty hudi Ozheti im. mn. ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ kadar bi vy Ozhety im. mn., Gospodary, Mattere, Gospodinie dober exempel dali vashim otrokam, inu drushini ǀ Ah kulikain takushnih neusmilenih ozhet rod. mn., inu matter ſe najde ǀ Sveti Duh je Ozhetom daj. mn., inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom, inu Duhounom sapovedal, de ſe imaio vuzhiti od zhebel V imenovalniku se pogosteje uporablja → oča. Oblika oče se uporablja v sklopu → očenaš. Zapisi s h- imajo protetični soglasnik, prim. → hoštarija, → ogrski, → ilo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odstopiti -im dov. 1. stopiti proč, umakniti se:
krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat, inu dalezh od njega odſtopit nedol. ǀ Odſtopite 2. mn. vi prozh, ſakaj ta dekliza nej mertva, ampak spy ǀ hudizhi od niega prozh odſtopio 3. mn., niegova podoba lepa rata ǀ Od kateriga je odſtopil del. ed. m Judesh, de bi shal na ſvoje mejſtu 2. odstopiti, odreči se:
nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit nedol. ǀ nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit nedol. ǀ njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti, inu od Boshje gnade odſtopi 3. ed. ǀ taku rekozh naſs perſsili de od G: Boga odstopimo 1. mn. ǀ ti nijm vezhKrat palzo poKashesh, inu vener od grehou neodstopio +3. mn. ǀ od S. Katholish Cerkvi je bil odstopil del. ed. m ǀ Manaſses krail od G. Boga je bil odſtopel del. ed. m, inu velik nepriatel Boshy ratal ǀ ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil +del. ed. m, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili, inu vſhe enkrat od grehou odſtopili del. mn. m ǀ od praviga Boga ſo bily odstopili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ofer -fra m 1. daritev:
njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje:
Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ofrati -am dvovid. žrtvovati, darovati, podariti:
Bogu hozhe ſuojga ediniga ſijnu offrat nedol. ǀ pride pak en bushiz proſsi en viner, pravi nimam, k'zhasti Boshij v'Cerku offrat nedol. en grosh ſe ij shkoda sdi ǀ velika, inu nehvaleshna kryviza je leta ſvoje ſerze, inu lubeſan offerat nedol. vſem drugem peſvejtnem rezhem ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit, inu oroshie offrat namen. ǀ tebi is ſerza odpuſtim, inu leto shlafernzo Bogu offram 1. ed. ǀ raishi tvoje ſerze offrash 2. ed. eni ſmerdezhi ſtuari ǀ aku tvoje molitve, almoshne, ſpuvidi, obhajla, Mashe, poſte, inu boshie poty neoffrash +2. ed. G. Bogu h' zhaſti ǀ raijshi niega serce offra 3. ed. lushtam tiga meſsa ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo 1. mn. dokler ſmò shiuy, inu ſdravy ǀ aku polek tudi serze mu neofframo +1. mn. ǀ takrat vy ſamy yh hudizhu offrate 2. mn. ǀ Sakaj tedaj N: N: vſelej G: Bogu neoffrate +2. mn. vſe vaſha della ǀ hudizhu nijh ſerza offraio 3. mn. s'Kusi nijh greshnu shivenie ǀ Bogu k'zhasti vſe nyh della offrajo 3. mn. ǀ vener G: Bogu neoffraio +3. mn. ǀ aku tudi ſerce ijm n'offraio +3. mn. ǀ njemu h'zhasti yh neoffrajo +3. mn. ǀ offrai vel. 2. ed. G. Bogu tuoje dellu ǀ Offraj vel. 2. ed. tedaj li tvoje laſſy na Altar ǀ tvoje ſarze offrei vel. 2. ed. Bogu ǀ doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte vel. 2. mn. ǀ li G. Bogu ijh offraite vel. 2. mn. ǀ poite andohtliu ſe obhajat, offreite vel. 2. mn. tu S. Reshnu Telu sa taiſto dusho ǀ nikar nikar Nem. Nem. drugim n'offrajte +vel. 2. mn. vashe serce ǀ vſa moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral del. ed. m ǀ dua vinerja je bila v' Tempel offrala del. ed. ž ǀ tem vboſem sa almoshno ſta dala, inu tem zerkvam ſta offrala del. dv. m ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali del. mn. m s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe ← srvnem. opfern ‛darovati, žrtvovati’ < stvnem. opfarōn ← lat. operārī ‛delati, žrtvovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ohrnija -e ž oderuštvo:
polsot ſe najde offert, ohernia im. ed., ardria ǀ kadar bi nebila tvoja ohernja im. ed. taiſte oshpizhila ǀ oharnia im. ed. Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Od kot tulikajn golufie, ohernie rod. ed., inu odertie ǀ nekradeio, negolufaio, ohernie rod. ed. netribaio ǀ Bom jest morebiti fardaman sa volo moje ohernje rod. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny daj. ed. ſe podà nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ raijshi niega serce offra lushtam tiga meſsa, Kateri dusho vumadesheio, ohernij daj. ed., inu golufij, Katere Nebu okratio ǀ folsh piſſma dellaio, krijvizhne ſodbe dellaio, ohernio tož. ed. tribaio ǀ v'kupaj blagu ſpraula, ohernjo tož. ed. triba, boge sijrote golufa ǀ ſo ſvojga blishniga ogoluffali, inu v'shkodo perpravili, inu Iudausko orhenio tož. ed. tribali ǀ taiſtih ſerze bo per oherny mest. ed. ǀ kadar eden s' golufio, s' ohernio or. ed., inu odertjo hozhe obogatit ǀ s'ohernio or. ed., inu golufio je bil obogatil → ohrn
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
on -a zaim. on:
on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi:
vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se:
meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem:
nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem:
ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati:
ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti:
tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati:
Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren:
nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se:
Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti:
Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Piktavija ž zemljepisno lastno ime
Piktavija:
Berchorius pishe, de ob niega zhaſſu v'tei desheli Pictauia im. ed. imenouani ſe ie ſgudilu (II, 340) Piktávija, srlat. Pictavia, frc. Poitou, pokrajina v osrednji Franciji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
plačati -am dov. plačati:
aku nema s'zhim plazhat nedol., hisho mu vſamesh ǀ sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati nedol. ta dolh ǀ tuoje dolge rihtik plazhash 2. ed. ǀ Kar Ceſariu shlishi suestu plazkash 2. ed. ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh +2. ed. antverharie ǀ Ne plazha 3. ed. ob ſvojm zhaſsu purgar shtibre, prezei rubiga ǀ dokler popolnoma Pravizi Boshi nyh dolh plazhaio 3. mn. ǀ resnizo piſheio, inu govore sa taiſte, kateri ym dobru plazheio 3. mn. ǀ dolge ſa ozhetam neplazhejo +3. mn. ǀ plazhai vel. 2. ed. Gospojſki deſſetino ǀ plazhaj vel. 2. ed. shtazunariu, inu shnidariu ǀ Plazhaite vel. 2. mn. tedaj G. Bogu popolnama deſſetino tiga S. poſta ǀ Plazhajte vel. 2. mn. tedaj deſſetino G. Bugu s' tem S. poſtam ǀ de bi plazhal del. ed. m ta dolh ǀ nej taku draga, de bi jo neplazhal +del. ed. m ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela, inu plazhala del. ed. ž ǀ erbi nebodo povernili, inu dolge nebodo plazhali del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale del. mn. ž muja se plača izplača se:
En syn taku lep de ſe muja plazha 3. ed. njega vidit ǀ ſe muja plazha 3. ed. ga rediti ǀ muja ſe neplazha +3. ed. taku dalezh eno libro poshilat ǀ Se muja neplazha +3. ed. sa taku shleht rezhy beſſede dellat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
podstopiti se -im se dov. drzniti si:
ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
popasti -padem dov. zgrabiti, prijeti:
Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti nedol. kirkuli ga bodò sadarvishali ǀ ga imajo popaditi nedol., inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo vurezhi ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi, inu ga popade 3. ed. ǀ takrat popade 3. ed. shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti ǀ en dan na naglim ga kashil popade 3. ed., ter ga sadavi ǀ papade 3. ed. sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio 3. mn. Eduvarda ga ſveſſeio ǀ prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo 3. mn./dv. ter s'nym isgineio ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio, inu popadeo 3. mn. kar morio v' hishi ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil del. ed. m, de ſe nei mogal uezh odtergat ǀ de ſi lih skop, vener na veliko proshno; inu moledovaine, bil eno trento papadil del. ed. m, ter taiſtimu petleriu vergil ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli del. mn. m drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ ſo ga popadili del. mn. m, ter ſo ga v'eno ſuho shterno vergli ǀ katero na raishi bolezhine tiga poroda ſo bile popadle del. mn. ž popasti se zgrabiti se, prijeti se:
dokler ima terdo glavo, ſe nezh glave nepopade +3. ed. ǀ leta zholn ſe je bil resbil, ta dua Duhouna ſe popadeta 3. dv. s' eno shaganzo ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila del. ed. ž Zapis popaditi ima hiperkorektna i in d, zapis popadil(i) pa hiperkorektni i.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
potegniti -nem dov. 1. potegniti:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi:
veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti:
takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti:
Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se:
takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja):
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti:
nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor:
ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter:
dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti:
krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se:
kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati:
kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati:
ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prebiti -bijem dov. prebiti, tj.
narediti luknjo:
edn v' njega ſtreli, kugla prebye 3. ed. shelesnu oblazhilu ǀ S. Hieronymus s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe, de je zhudu de rebra neprebie +3. ed. ǀ David je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino prebil del. ed. m, inu kamen v'zheli je bil obtizhel ǀ S' tem sheblam Jael je bila prebila del. ed. ž glavo Siſaru
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
preganjati -am nedov. 1. preganjati:
ſilnu mozhnu ſo ga bily sazheli pregainat tož. ed. Judje ǀ Saule, Saule, kaj ti mene pregajnash 2. ed. ǀ sakaj tedaj pregainash 2. ed. taiſto ſiroto, inu uduvo ǀ ohernjo triba, boge sijrote golufa, uduve pregajna 3. ed. ǀ eden tiga drugiga ſaurashite, nidate, pregajnate 2. mn. ǀ pogledajte koku ſe ſaurashio, nidaio, inu pregainaio 3. mn. ǀ uno sapusheno siromashko vduvo vſy zukaio, inu pregaineio 3. mn. ǀ zhe reunishi je zhlovik, ble ga pregajnaio 3. mn. ǀ Krajl Saul je pregainal del. ed. m Mashnike ǀ ta greshni Esau je tulikain pregajnal del. ed. m tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ tega je mozhnu preganjal del. ed. m, Saurashil, inu shkodil ta hudobni Mauritius Ceſſar ǀ brata ſta ſe tulikain ſaurashila, inu pregajnala del. dv. m dokler edn tiga drugiga je bil prebodil ǀ Niega vednu ſo pregainali del. mn. m, inu umorit ijskali ǀ Nihdar my bi nebily pregajnali del. mn. m, inu martrali Preroke 2. izganjati:
shtolo vsame, inu sazhne Hudizha pregajnat nedol. ǀ S. Anton Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pregreha -e ž pregreha:
ta nesrezhena pregreha im. ed. ſe ym je sdela enu dobru djanie ǀ sa volo njegove velike pregrehe rod. ed. ǀ Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha rod. ed. trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſam sposna de leta je ena shtraifinga niega pregrehi daj. ed. spodobna ǀ kadar ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho tož. ed. ǀ pergreho tož. ed. ym je bil odpoſtil ǀ aku bosh mene ſodil po moj pregrehi mest. ed. ſim sgublen ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov pregreho or. ed. sglihala, ga je pustil odrejti ǀ Nashe pregrehe im. mn. ſo vſhe taku teshke ratale, de Bug yh nemore vezh terpèti ǀ greshniki, inu greshinze v'ſpuvidi morio njeh pregreh rod. mn. rajtingo dati ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou rod. mn. h'ſmerti obſojeni ǀ nihdar vezh n'hozhe njemu neprej njega pregrehe tož. mn. metati ǀ je bil sbriſsal ſvoje pregreghe tož. mn. Zapis pregrehou ima končnico moške sklanjatve verjetno pomotoma, pod vplivom rod. mn. od → greh.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prejet -a prid. prejet, sprejet:
ſvoje brattje ſa volo gnade, inu lubeſni preiete rod. ed. ž nydati ǀ sa leto veliko prejeto tož. ed. ž dobruto ǀ Na dobruto preieto tož. ed. ž nihdar nemash posabit ǀ sa tulikajn prejetih rod. mn. gnad ǀ sahualit sa vſe dary taisti dan prejete tož. mn. m ǀ sa danarje od Henricusa priete tož. mn. m ſó zhes Eduvarda folsh prizhali ǀ malukedaj ſi njega sa prejete tož. mn. ž gnade sahualil ǀ je shelel hualeshen ſe iskaſat G. Bogu sa tulikajn preietih rod. mn. dary ǀ ſa tuliKain gnad od Niega preietijh rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prešeštvo -a s prešuštvo:
nemaraio sa shpot v'kateriga tu presheshtvu im. ed. ijh perpravi ǀ Nezhistost, lotrija, Neſramnost, inu preshushtvu im. ed., je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ pravio, de ſamù presheshtu im. ed. ie prepovedanu ǀ od te hude nauade tiga presheſtua rod. ed. ie bil niega reshil ǀ Od kot tulikajn lotrie, preseshtua rod. ed., inu nesramniga djaina ǀ variteſe tiga preshushtua rod. ed. ǀ Katero ſo hoteli s'Kameniam poſsuti, sa volo eniga presheſtva rod. ed. ǀ ſe je bil oduadil, inu nihder vezh preshiſtva rod. ed. tribal ǀ od preshoſtva rod. ed. krajla Henrica ǀ je bil presheshtvu tož. ed. doperneſil ǀ eno nuzh je per eni loterzi leshal, inu presheshtvu tož. ed. tribal ǀ David presheſtvu tož. ed. s' Berſabeo sazhne tribat ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo gleda, po tem cilu preshushtvu tož. ed. s'nio triba ǀ je presheshtuu tož. ed. s'Berſabeo tribal ǀ kateri je vuzhil preſeſhtvu tož. ed. tribat ǀ dolgu je preseſhtvu tož. ed. tribal s'to lepo Bersabeo ǀ enu perſeſhtvu tož. ed. ſturil ǀ sa tiga volo nej satail ſvoje preshishtvu tož. ed. ǀ ti zhes ſtukrat ſi preshestvu tož. ed. dopernesla ǀ jo pela veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou tož. ed. doperneſe ǀ de bi shnio preshſtvu tož. ed. tribal ǀ Ima preuſetnoſt Faraona … preshoshtu tož. ed. Davida ǀ raijshi kakor de bi bila preshetvu tož. ed. dopernesla ǀ de li perloshnost imajo, taku v'preſeſhtvu tož. ed. padeio ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu tož. ed. pasti ǀ bò padil en mosh, ali shena v'preshushtvu tož. ed. ǀ de bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu tož. ed. perprauit ǀ ſo bily perpelali uno sheno v' presheshtvi mest. ed. najdeno ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery, v' preshishtvi mest. ed. ǀ v' preshoshtvi mest. ed. je shivela s' Krajlam Herodesham ǀ Pishe S. Ioannes de Iudy ſo bily sadartopali eno sheno v preshestvi mest. ed. ǀ ſo bili perpelali eno shenoc v' presheſtvi mest. ed. sapopadano ǀ v'preshushtvi mest. ed. je bila sapopadena ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij, inu v' rpreshvſtvi mest. ed. shivela ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te ſmerdlive nezhiſtoſti, inu presheshtva im. mn. ǀ kaj tebi nuzaio taiſte loterie, inu preshoshtva im. mn. ǀ ſim ſe ſramovala moje presheshtva tož. mn., inu loterie spovedat Nihanje v zapisu korenskega vokala kaže na izgovor préšəštvu, neasimilirano préšəstvu. Nastavek temelji na najverjetnejši rekonstrukciji *per-šьdьstvȍ, glej Ramovš 1924: 305 ss., Bezlaj 1977–2005 III: 116.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prihod -a m 1. prihod:
poshle naprej PreroKu niega prihot tož. ed. osnanit ǀ zhiſtu ſe bomo k'temu S. prihodu daj. ed. naſhiga lubiga Odreshenika perpravili 2. vzhod:
ſonze … vſeskuſi more tejkat od prihoda rod. mn., do sahoda sončni prihod vzhod:
ta ſonzhni prihot im. ed. pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle ǀ od ſonzhniga prihoda rod. ed. ǀ je bil obernen pruti Sonzhnimu prihodu daj. ed. ǀ try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu daj. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pripeljati -jem dov. pripeljati, privesti:
jo puſti po ſili K'ſebi perpelat nedol. ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat nedol. ǀ ſapovej de drugi dan imaio priti, inu vſakateri ſvojga beſsednika perpelati nedol. ǀ perneſse, ali perpele 3. ed. vni tat tu ukradenu blagu ǀ jest hozhem de hitru jo k'meni perpelete 2. mn. ǀ perpeleio 3. mn. Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ niega hlapzij jo perpelejo 3. mn., inu David presheshtvu s'njo triba ǀ pred njega perpeleo 3. mn. eniga hudizha ǀ Iest ſim od dalezh mojga ſynu perpelal del. ed. m ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau del. ed. m s'ſabo Rimsku Meſtu ǀ Ta greshna shena Agape v'Fransko deshelo je bila perpelala del. ed. ž Elipidiuſa ǀ try Krajle je bila perpellala del. ed. ž v' Bethlehem ǀ ſo bily K'Chriſtuſu perpelali del. mn. m eno sheno pripeljati se pripeljati se:
na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko deſhelo ſe perpele 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
procesija -e ž procesija:
ta Sveta Proceſſia im. ed. je bila oſnanena ǀ S. Heribertus Shkoff sapovej vſem h' Proceſſij daj. ed. priti ǀ H' Proceſſiy daj. ed., v' Zirku Nem. Nem. imate pojti Boga sahualit ǀ vſy ludje imaio h' proceſſy daj. ed. priti ǀ on tudi je shal k' tei proceſſje daj. ed. ǀ je vidil to veliko proceſſio tož. ed. teh lubih Svetnikou ǀ per Proceſſy mest. ed. bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou ǀ mene proſsite, sdaj v'Cerqui, sdaj v'hishi, sdaj v'proceſsij mest. ed. ǀ prideio na danashni Dan s' proceſſio or. ed. Niega sahualit ǀ de ſi lih ſo vſak dan s' proceſſiio or. ed. po Zerkuah blishnih, inu dalnih hodili deshia proſſit ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam daj. mn. ǀ Papesh sapovej Svete proceſſie tož. mn. dershati ǀ andohtlivu bomo per Svetjh proceſſiah mest. mn. ga proſſili ǀ pres pohleunoſti, inu andohti v' Zirkuah, per porceſſiah mest. mn. ſe dershè ← srlat. processio ‛procesija, sprevod’ < lat. procēssiō ‛napredovanje, prodiranje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
razdeljenje -a s razdelitev:
Alexander niega erby 30. dny ſo puſtili leshati niegovu truplu, de ga nei ſo pokopali, sakaj ony ſò imeli opravit s' reſdeleinam or. ed. teh deshel nym sapushenim, ter nei ſò mislili, inu skerbeli sa letu mertu truplu taiſtiga, kateri takorshno veliko erbiszhino je bil sapuſtil (V, 638)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
razsrditi -im dov. razsrditi:
G: Boga tulikajn resdrashish s'tuojm greshnim djaniom, ga reserdish 2. ed. s'tuojm greshnim jesikam ǀ s'mislio, inu s'djainom tulikainkrat G. Boga reshalish, inu reſerdish 2. ed. ǀ ta greshni zhlouik, kateri tulikain pogostim njega reſerdj 3. ed., reshali ǀ kadar ludje skuſi ſvoje velike grehe ner ble reſerdè 3. mn. G. Boga ǀ Judoushi folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu Krajla reserdil del. ed. m, de ga je bil sapovedal ſveſat ǀ zhes katere ta Krajl ſe je bil taku mozhnu reſſerdil del. ed. m ǀ shena je bila urshoh, sakai je bila mene reſerdila del. ed. ž ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili del. mn. m ǀ ſte mene vezhkrat reshalili, kakor zhastili, vezhkrat reserdili del. mn. m, kakor vtalashili ǀ de bi njega nereſerdili +del. mn. m s'kuſi nashe pregrehe razsrditi se razsrditi se:
S. Duh nam sapovei v' takorshni vishi ſe reſerditi nedol. ǀ Ti kateri ſe reserdish 2. ed., kadar eden tuojga pſa vudari ǀ ſe reſerdish 2. ed. zhes tvoje otroke ǀ ſe zhes letu greshnu djaine resardish 2. ed. ǀ Ta folk ſe reſerdi 3. ed. zhes Pridigaria ǀ Hermogenes pak ſe reſerdj 3. ed. ǀ Lucifer ſe reſerdy 3. ed. ǀ Faraon ſe taKu reſerdij 3. ed., de na gauge ijh hozte diati ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj 3. ed. ǀ ozha kadar tu shlishi ſe reserdi 3. ed. ǀ ſe resèrdi 3. ed. zhes lete kateri mu ſo ſtregli ǀ ſe resardij 3. ed., inu neusmilenu jo sapovej vubiti ǀ Krail veruie, ſe reserdij 3. ed. ǀ aku ta parvi krat n'hozhe bugat, ſe nereſerdij +3. ed. ǀ S. Jacob poln lubesni ſe nereſerdj +3. ed. ǀ Kadar vidimo de G. Bug ſe reshali, shiher ſe reſardimo 1. mn. ǀ na tu ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè 3. mn. zhies njega ǀ mozhnu ſe reſerdé 3. mn. zheſs Filonida ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil del. ed. m zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ mozhnu ſe je bil reſerdel del. ed. m zhes to Vduvo Tamar ǀ mozhnu ſe je bil zhes taiſte reserdil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ Ena matti ſe ie bila reſerdila del. ed. ž zhes ſvoiga Syna ǀ mozhnu zhes niega ſe je bila reſardila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
skriti -ijem dov. skriti:
Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà, inu skrie 3. ed. v' pejſik ǀ mosh skrje 3. ed. pod klop en shelesen mosher ǀ vidi ta bolna v'S. Vblatu Christuſa Iesuſa kateri tudi harbet ij oberne, inu do vekoma niega S: oblizhe ij skrije 3. ed. ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta 3. dv., inu ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo 3. mn. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila del. ed. ž ǀ ſonze je bilu od shalosti omedlelu, inu suojo svetlobo skrilu del. ed. s ǀ ta gnadliua Gospodizhna Graffinia v' tem Svetem Kloshtru nebodò ſvojo ſvetlobo skrili del. mn. m, temuzh she dalei vun respreſtrili ǀ vſe slatu bi bile skrile del. mn. ž skriti se 1. skriti se:
ſe more veno strashno pushavo skriti nedol. ǀ skorai ima ſe ſkriti nedol. v' to zherno ſemlo ǀ sdaizi je shal tiakai ſe skriti namen. ǀ David letu ſvej ſe skrie 3. ed. u eno luknio s' ſvojmi priateli ǀ byshy prozh, ſe skrje 3. ed., inu tepena biti ſe obvarva ǀ shena ſe v' kambro skrye 3. ed., inu saprè ǀ pod peruti te kokushi ſe skryeio 3. mn. ǀ pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo 3. mn. ǀ Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle, ali paK ſe sKrijei 3. mn. v'ſvoie gnesda ǀ skriteſe vel. 2. mn. pod ſenizo Vaſhiga Odreshenika ǀ S. Grogor ſe je bil preblekil, pobegnil inu pod eno skalo skril del. ed. m ǀ kam ſe bosh skrila del. ed. ž ǀ Hudizhi ſe ſo bilij prestrashili, inu skrili del. mn. m 2. pri primerjanju biti slabši, ne dosegati:
vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti nedol. pred goſtario Ceſſaria Auguſta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
slednji -a prid. vsak:
Sledni im. ed. m zhlovik ſe pofliſsa sa sdrauje svojga teleſsa ǀ dvej skriunusti sledni im. ed. m je dolshan snati ǀ skorai ſledni im. ed. m Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ katerimu h'perglihi, sledna im. ed. ž muzh je ſlaba, ſledna im. ed. ž lepota je garda ǀ sledniga rod. ed. m Karshzhenika serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ My dobru vejmo kaj od ſledniga rod. ed. m zhloveka Iob praui ǀ bote mogle od ſledne rod. ed. ž miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati ǀ is sledne rod. ed. ž jagode potj ta shlahtni mosht ǀ Bug Apollo slednimu daj. ed. m zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ v' taki vishi ſlednimu daj. ed. m je usta saperl ǀ Kateru ta hudi sledni daj. ed. ž dushi trahta sturiti ǀ sledni tož. ed. m madesh, sledni tož. ed. m greh samerkamo ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni tož. ed. m dar pohleunu sahvalit ǀ sledniga tož. ed. m ži. podvuzhj, kaj ima ſturiti aku hozhe v'Nebu priti ǀ my imamo lubiti ſledniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ KaKor Cameleontes, Kateri sledno tož. ed. ž farbo naſe vſame ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno tož. ed. ž uro imel vmret ǀ Agrigentius s' enem perſtem ſledno tož. ed. ž boleſan je pregnal ǀ Slejdno tož. ed. ž mladizo, katera ſad perneſſe, bon on ozhiſtil ǀ ſo sklenili de slednu tož. ed. s lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit ǀ je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem mest. ed. m jesiku ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom dati, inu sledni mest. ed. ž potrebi na pomozh priti ǀ Saurashtvu, nevoshlivost, inu nyd v'ſledni mest. ed. ž ſoſseski ſe najde ǀ vſe verne dushe oshivj, v'sledni mest. ed. ž prebiua, de bi taiſte isvelizhal ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim or. ed. m Moſhom rada govorila ǀ sledne im. mn. ž buqve nej ſo pernaredne sa nash folk
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
spodoben -bna prid. 1. primeren:
ſam sposna de leta je ena shtraifinga niega pregrehi spodobna im. ed. ž ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate nyh ſpodobni tož. ed. m dol. lon ǀ okuli Gospojke ſvoj spodobni tož. ed. m dol., inu pravizhni lon iskati ǀ kateri nikar li nedopernashajo djajne karshenjkom ſpodobnu tož. ed. s ǀ te druge bò v'ſpodobnim mest. ed. m ſtrahu dershala ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu vashimu ſtanu ſpodobnyh rod. mn. ǀ Ptolomeus je lete sapuvidi shlishal ijh je hualu inu sa dobre, nuzne, inu spodobne tož. mn. ž sposnal 2. dostojen:
oſtru shtraifa taiſte karshenika, kateri lete ſpodobne rod. ed. ž zhaſti S. Rus. T. neiskasheio ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben tož. ed. m dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſo pametni ratali, ter Tebi to ſpodobno tož. ed. ž zhaſt iskasali ǀ raijshi bily sgubili njeh kraljevustu, kakor leto ſpodobno tož. ed. ž navado prelomili ǀ spodobno tož. ed. ž zhaſt ſvojmu Firshtu, inu Krajlu iskasat ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni mest. ed. ž dobruti shiveti primer.> nèj lepshi, nuznishi, inu spodobnishi rod. ed. ž sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
srce -a s 1. srce kot organ:
niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli:
moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost:
Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
stisniti -nem dov. 1. stisniti:
Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt ſtiſnit nedol. ǀ koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit, inu ſtisnit nedol. ǀ hudizh jem urat ukupaj ſtiſne 3. ed. de ſe pravu neſpovedo ǀ S. Edmund skozhi is poſtele, hudizha sa garlu ſtisne 3. ed. ǀ zhlovek ga neſtisne +3. ed. prevezh mozhnu ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu del. ed. m letu reunu mestu 2. skleniti:
rokè vkupaj ſtiſnemo 1. mn. ǀ s'eno shelesno roko sa urat ga je stiſnil del. ed. m ǀ prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize kupaj ſtiſnil del. ed. m, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal stisniti se zgrniti se:
morje ſe je bilu ſtisnilu del. ed. s, inu vſe potopilu stisniti rame skomigniti z rameni v znak odločitve:
Ta shaloſtna Matti ſtiſne ſvoje rame 3. ed., rekozh dokler ga nemorem od ſmerti reishit, vſai ta trosht bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie, ne obene rezhi, ampak ſim sa niega ſturila, kakor de bi bil Syn eniga Krajla ǀ Ta Minih ſtjſne ſvoje rame 3. ed., ter pravi ǀ raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete 2. mn., samauzhite, inu saneſſete ǀ Gospudje rame ſtisneſio 3. mn., ter ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti vkupaj se stisniti stisniti se, zbrati se:
semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto kakor en dem, lete ſe vkupai ſtisneio 3. mn., oblaki rataio, v' leteh potle rata ſneih, slana, tozha, inu ſtrele, ter supet na semlo padaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
udariti -im dov. 1. udariti:
de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti:
zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se:
ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti:
kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se:
Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
umoriti -im dov. umoriti, ubiti:
Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit nedol. ǀ onij ſo ga ſaurashili, inu vmorit nedol. sheleli ǀ hozheo Christusa vumorit nedol. ǀ Iosepha, bratje ſo hoteli s'lakotjo vmoriti nedol. ǀ s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti nedol. ǀ ſo ijh pregajnali, martrali, inu v'morit nedol. sheleli ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit namen. ijskali ǀ yszhe pres urshoha Dauida vmorit namen. ǀ ti tuojo dusho umorish 2. ed. ǀ s' ſvojo ſapo zhloveka umorj 3. ed. ǀ zhlovek lahku ſam ſebe umori 3. ed. ǀ shentovaine tuoio dusho vumorij 3. ed. ǀ reslushta, inu oskruni; oshivij, inu vumorj 3. ed. ǀ vezhkrat ſe sgodi, de edn ſe v' mori 3. ed. s' ſtrupam ǀ gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj 3. ed., inu v' paku pokoppà ǀ de mras po ſimi nas neumorj +3. ed. ǀ tedaj pridite, inu naj ga vmorimo 1. mn., inu v'eno jamo vershemo ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo 1. mn. ǀ yh vmorite 2. mn., v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè 3. mn., Kakor osdravio ǀ ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril del. ed. m ǀ vejm de bi ſam ſebe vmuril del. ed. m ǀ zhudu, de Mojſſes nej krajla s'ſvojo zhudno palzo udaril, inu umoril del. ed. m ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril del. ed. m ǀ ſtrup, katiri bo vmoril del. ed. m tvojo vbogo dusho ǀ Arzat ga je bil vumuril del. ed. m ǀ ſaul, je bil ſam ſebe prebodel, inu vumurii del. ed. m ǀ ſvoio sheno s' ſtrupam je bil umiril del. ed. m ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila del. ed. ž ǀ ſama ſebe je bila vmorila del. ed. ž ǀ kadar tu ſlanu morje je bilu potopilu, inu umorilu del. ed. s Faraona ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila del. dv. m, inu de bi ſe shnim spishali ǀ de bi Judje tebe umorili del. mn. m ǀ inu hitrei njega vmorili del. mn. m ǀ mojga lubiga otrozhizha ſo tudi na mojm naruzheiu vumorili del. mn. m ǀ Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij del. mn. m ǀ Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili del. mn. m ǀ variga de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vedno prisl. neprenehoma, vedno:
kakor s: Martinus imamo vednu v'Nebu gledat ǀ premishluimo vednu nje nebesko lepoto ǀ vednu na S. ſpuvidi ſpumnite ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit ijskali ǀ blagar je temu ſtutauſhenkrat, kateri tebe vednu v' myſlyh ima ǀ ſpumnite vednu na to ſadno minuto ǀ nas opomina S. Auguſtin, de imamo vednu, inu bres konza molit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vener prisl. vendar:
Leta hudobni zhlovek, de ſi lih je s' beſſedo dial, de odpuſti, vener v' ſerzi je ſourashtvu obdershal ǀ Bug vener je taku dobrutliu de naſs sa myr proſſi ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ ali vener sledni strah nej dober, inu huale vureden ǀ Vij kateri nemate nij blaga, ni denariu inu venerbi radi kaj sa vaſho potrebo kupili ǀ pred ſmertio ſo ym oblubili de bodo puſtili sa nyh mashovati, venre nedershe ſvoje beſſede ǀ de ſi lih neshelj tajſte doperneſti, voner en ſmertni greh doperneſſe ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit ijskali, ter never nihdar ſe nej toshil Zapisi, ki kažejo na vener, so več kot desetkrat pogostejši od onih, ki kažejo na razvojno mlajši vender.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
viseti -im nedov. viseti:
na gauhah viſſiti nedol. ǀ viſſi 3. ed. na terti tiga krisha ǀ Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent szhiton viſsij 3. ed. ǀ vezh shKode ſi ſturil Kakor ty, Kateri na gaugah veſeio 3. mn. ǀ kadar na Criſſu je viſſil del. ed. m ǀ Sam Aman na taistih je obejſhen viſsil del. ed. m ǀ kadar je ushe na Chrishu viſil del. ed. m ǀ nej roke v' nederiah noſſila, ali na oknih viſſila del. ed. ž ǀ de ſi lih mu ſo bili urat odshagali, uener glaua ie na levu uiſila del. ed. ž ǀ niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu del. ed. s ǀ S. Truplu Chriſtuſa Ieſuſa je na krishu viſselu del. ed. s ǀ raven njega ſta viſſila del. dv. m dua rasbojnika ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole, inu sable kasat, katere ſo mu per glavi viſile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
viža -e ž način:
v'zhim ſe najde ta zhudna visha im. ed. Boshia, is katero Bug ſvojga ſvejſtiga shlushabnika Joba martra ǀ ta zhudna visha im. ed. tiga vojskouaina ǀ de nyh shlahtni Boppen bom na duhouno visho tož. ed. reshloshil ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno visho tož. ed. ſvoje rihte sabelit ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi mest. ed. ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni viſhi mest. ed. ſte shivèli ǀ ravnus'taisto visho or. ed. zhlovik je shtrajfan, s'Katero Boga, ali suojga blishniga reshali ǀ s' kakorshno visho or. ed. je on premagal ſvoje Saurashnu ſerze ǀ pravio Theologi, de v' dveih viſhah mest. dv. zhlovek bi ſamogal nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ vſe vishe tož. mn. yszheio v'raushil tiga ſtanu priti ǀ Tukaj premiſlem v'treh vishah mest. mn. ta grosdnar (v) glihi viži enako, prav tako:
V'glihi vishi Iudom ſe je bilu sgodilu ǀ ſmert bodo ſturili v'glihi vishi ǀ Vglihi vishi ta Veliki Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal ǀ Isak vglihi vishi hozhe ſturiti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi, glihi vishi ti imash tuoje serze resliti pred ſpovednikam, de nebode ostala obena Kapla eniga ſamiga greha, ne farba, ne duh ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu, gà pusti leſhati; Pride en levit glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ Glighi viſhi Grimaldu longobarskimu krajlu; niega krajliza je bila saudala ǀ Glihj vishi Aſſverus je bil poprej Mardoheuſa povikshal ǀ ty greshni pak ſo vmerli Glihi vishj ǀ glihi vjshi zhloveska natura, je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi (v) kakovšni viži kako:
yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush v obeni viži na noben način:
njegovi vojshakij, v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal v taki viži tako:
skorai ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat, inu v'taki viſhi ta lubi kruh ſi perdela ǀ v'taki uiſhi ti s'mano andlash ǀ v'taki vishij v takovšni viži tako:
de bi v' takushni viſhj nyh ſerza, inu lubeſan vdubil v tej viži tako:
s'zhlovekam ſe rad jegra, objema, inu sa vadle mejzhe, ali v'tej uishi de zhlovek ga neſtisne prevezh mozhnu ǀ v'tej veishi vni ſtari Philoſophi, ſo poſnali njega mogozhnoſt (v) vseh vižah na vse načine:
jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ jo puſti po ſili K'ſebi perpelat, inu vſijh vishah je iskal de bi njega volo dopolnila ǀ ta paklenski ſourashnik vſyh uishah ſe je pomujal Joba perpravit v' nepoterpeshlivoſt ǀ uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ Flavinus ſilnu mozhnu je lubil Terentio, katero vſyh vishash je hotel sa ſvojo sheno imeti ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit ← srvnem. vīse ‛način’; ūf gelīche wīse ‛enako, na isti način’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vlačiti -im nedov. vlačiti, vleči:
Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit nedol. ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu vkovat, inu dolgu zhaſſa pò ietjeh vlazhit nedol. ǀ koku neusmilenu ga vlazhio 3. mn., shraieio, inu tauzheio ǀ sa brado, sa roke, inu noge, pò ſemli ga ulazhio 3. mn. ǀ po oshtariah ſe je klatil, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio 3. mn. ǀ ſò Niega Brizhi, inu Rabelni po plazah, inu gaſſah ulazhili del. mn. m vlačiti se vleči se:
sazhnejo ſe sa laſij ulazhit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vprašati -am dvovid. 1. vprašati, spraševati:
ſe nej ſmejla potſtopit niega dotekniti, ali uprashat nedol., kaj per ny yszhe ǀ ſazhne po gaſſah tekat, inu po njemu vprashat nedol. ǀ Faimoshter ga pele na Britoff, ga sazhne po Latinski vprashat nedol. ǀ Glihi vishi imash ti kadar gresh v'Cerku ſam ſebe vuprashat nedol. ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit uprashat namen. ǀ kadar ga pride vprashat namen. ǀ sboly ta krajl, poshle vuprashat namen. te Duhoune, aku sa njega Boga proſsio ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat namen. ǀ sdaj vprasham 1. ed. od kot ta Nuna je bila taku hudobna, inuc greshna ratala ǀ Sdaj uprasham 1. ed. Theologe, kaj vij pravite ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham 1. ed. to pervo Boshjo sapuvid ǀ sakaj ti vuprashash 2. ed. aku ta bolni shèli osdravit ǀ sakaj tedai ga vprashash 2. ed., aku hozhe osdravit ǀ ſocrates uprasha 3. ed. tiga Philoſopha, aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ pridejo v'Bethanio, vprasha 3. ed. Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ Gà vuprasha 3. ed. Koku je tebi ime ǀ vpraſha 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ kadar Pachomius letu vidi ſe sazhudi, inu v'prasha 3. ed. ǀ Alexander ga v'praſha 3. ed. sakaj ǀ jo uprazha 3. ed. zhe ſo njo umiſlih imeli ǀ vidi eno ſilnu lepo sheno, mu dopade vnpraſha 3. ed. gdu je ona ǀ nihzhe mej vamy mene neuprasha +3. ed., kam gresh ǀ eden tiga drusiga vuprashate 2. mn. ǀ Ah Pater! kaj vprashate 2. mn. ǀ Pametnu andlate, de uprashate 2. mn. kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ neuprashate +2. mn. kaj je s' enu meiſtu ǀ jo uprashaio 3. mn., kaj s' en offer je ona h' tej zerkvi ſturila ǀ ga vuprashajo 3. mn. sakaj letu ǀ ga vuprashaio 3. mn. ty drugi Minihi, kaj tu pomeni ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè priti dolgu zhaſsa vpraſhaio 3. mn. gdu je taisti ǀ Boga ſa ſvit neuprashaio +3. mn. ǀ vuprashaj vel. 2. ed. takushne, koku ony morio tulikajn zhaſsa v'grehu shivèti ǀ vprashaj vel. 2. ed. lete, kateri ſo yh poſnali ǀ Vuprashaimo vel. 1. mn. Turke, kaj s'eno sapuvid imaio ǀ Vprashajmo vel. 1. mn. S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj ǀ Vprashaimo vel. 1. mn. Angela Gabriela ǀ Ner poprej uprashajmo vel. 1. mn. Ajdje kaj s' eno vero imaio ǀ Vuprashajmosdaj vel. 1. mn.+ te Lutersh, inu Calvinish ǀ Vprashajte vel. 2. mn. to brumno ſusanno ǀ vuprashajte vel. 2. mn. Iosva Generala ǀ vprashaite vel. 2. mn. eniga, kateri je bil per pridigi, koku je njemu dopadla ǀ Vupraſhajte vel. 2. mn. vy eniga otroka ǀ Vprushajte vel. 2. mn. S. Chryſoſtoma ǀ En dan Cirus je uprashal del. ed. m Tigrana ǀ de poprei nej Boga ſa ſvit vprashal del. ed. m ǀ eden je te druge vuprashal del. ed. m ǀ ſe je zhudil, inu vupraſhal del. ed. m, sakaj tu della ǀ Dauid je ſvoje Poshluſhavce vpraſhal del. ed. m ǀ je upraſhal del. ed. m Annania ǀ G. Bug ga je po Abelnu uuprashal del. ed. m ǀ Ta Svetniza je vprashala del. ed. ž, sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ S. Brida je enkrat vuprashala del. ed. ž shenina ǀ ena v'mej nimy je uprashala del. ed. ž ǀ nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala del. dv. m ǀ Kadar ſo Chriſtuſa vprashali del. mn. m ǀ So prishli zolnary, ter ſo uprashali del. mn. m ǀ ſami Angelzi ſe ſo zhudili, inu ijh vuprashali del. mn. m ǀ ſo ga vupraſhali del. mn. m Kej dela 2. vprašati se, spraševati se:
Kadar my kaj noviga vidimo, ali shlishimo ſe zhudimo, inu uprashamo 1. mn. od kot letu pride ǀ Tudi neuprashamo 1. mn. vezh, kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ Vprashaio 3. mn. S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil ǀ neuprasheio +3. mn. kaj s'ene terme, inu nature je ǀ Vpraſhajmo vel. 1. mn. sakaj danaſs, Kir je she li isvolem njemu od groba gouorè Nekateri zgledi pomensko niso enoznačno določljivi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zamerkati -am dov. 1. opaziti:
tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat nedol. ǀ samerkam 1. ed. taku v'novim, kakor v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ Try ſorte bolesni samerkam: 1. ed. rane, shlake, inu gnoine bule ǀ ſamerkam 1. ed. tudi veliku lulke, de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ Kar samrkam 1. ed. de ſe je bilu sgodilu Iſaku ǀ jest nesamerkam +1. ed. de bi kej en velik greshnik bil ǀ samerkash 2. ed. de je ukradenu blagu, ga Kupish ǀ nesamerkash +2. ed., de ſam ſebi nasdrauy, dushe, inu teleſſa shkodish ǀ samerka 3. ed. Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena ǀ Lyranus ſamerka 3. ed. de leta je bil en velik zudesh ǀ moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat de sledni madesh, sledni greh samerkamo 1. mn. ǀ ſamerkamo 1. mn. kaj S. Piſſmu govorj ǀ Aku vy samerkate 2. mn., de vashe shitu na skedni sazhne gniti ǀ takrat ti povableni samerkajo 3. mn., da taistim levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ samerkaio 3. mn. de niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ Naturaliſti ſamerkajo 3. mn. ǀ raunu leto resnizo je samerkal del. ed. m Caietanus ǀ S. Auguſtinus je ſamerkal del. ed. m ǀ kakor lepu je sàmerkal del. ed. m S: Chrysostomus ǀ Kakor s. Bernardus je bil semerkal del. ed. m ǀ kadar je bila samerkala del. ed. ž de jest ſim bil sazhel greshnu shivèti ǀ ſledniga od glàve, do noge pogledala, inu vſe tadle samerkala del. ed. ž ǀ kadar je ſamerkala del. ed. ž, de katera je bila prevezh nepoſajena ǀ ſe boijm de bi nesamerkala +del. ed. ž, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ ta dua Gospuda ſta letu samerkala del. dv. m ǀ bote samerkali del. mn. m, de ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe ǀ kadar ſo pak ſamerkali del. mn. m, de je dellauen zhlovek, ſo ga v'mejſtu vſeli ǀ Ste samerkale del. mn. ž Nem. Nem., de ſim djal, de leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni vodi vſeti 2. zapomniti si:
Ner poprei imate samerkat nedol., kaj je pohujshaine dati ǀ slasti letu imajo samerkat nedol. leti, kateri kumaj enkrat, ali dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi ǀ imajo ſamerkat nedol., de kadar eden en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ Ner poprei imate ſamerkate nedol. Nem. Nem., kaj ſaſtopim ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ vy ſamerkate 2. mn. fable, fatti, rajtinge, inu praude ǀ njeh rajtingo zhistu, inu fliſsnu samerkajo 3. mn. ǀ nej tvoje imè hudizhi samerkaio 3. mn. ǀ samerkaj vel. 2. ed. dobru kaj pravi S. Hieronymus ǀ ſamerkai vel. 2. ed. ò greshna dusha ǀ Samerkai vel. 2. ed. Prerok moj ǀ Samerkajmo vel. 1. mn. Nem. Nem. dobru leto arznio ǀ samerkaimo vel. 1. mn. kaj pravi S. Paulus ǀ samerkajte vel. 2. mn. to skriunust ǀ ſamerkajte vel. 2. mn. Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor ǀ Samerkaite vel. 2. mn. Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne S. Bonaventura ǀ Samerkejte vel. 2. mn. ǀ H' poterdejnu lete resnize, samerkajie vel. 2. mn. ǀ de bi leto hiſtorio dobru samerkal del. ed. m ǀ de bi s'kusi letu samerkali del. mn. m, de aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della → merkati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zapovedati -vem dov. zapovedati:
hozhem oblakom sapovedat nedol., de na niega nedishe ǀ Jeſt ſamorem … ogniu ſapovedat nedol. de ſeshge te katere Jeſt hozhem ǀ jeſt imam hlapze, inu sholnerje pod mojo oblaſtio, inu kar taiſtom sapovem 1. ed. ony ſturè ǀ Sapovejm 1. ed. vam karshenikom, de imate lubit vashe ſourashnike ǀ Jeſt neshelim, inu nesapovem +1. ed. de bi tudi drugi dellali, kakor jeſt ǀ oſtru sapoveish 2. ed. njega shtrajfat ǀ urat sapovejsh 2. ed. ny odſekat ǀ sakaj tedaj sapovesh 2. ed. njega ob glauo djati ǀ kar pak ti Ozha Nebeſhki nam sapovèsh 2. ed. vſe nam teshku naprej pride ǀ sapovej 3. ed. de ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati, kar prezi vſe pepel rata ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej 3. ed. ǀ dusha mu ſapovej 3. ed. damu pojti, on gre damu ǀ letu imash pravizhnu opravit kakor Bug sapovei 3. ed. ǀ K'ſadnimu ſapovei 3. ed. ſholnerjom de imaio shturmat meſtu ǀ ſapouei 3. ed. Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit ǀ Ah KuliKuKrat en velik tat, ſapouej 3. ed. tiga maliga tatova obeſsit ǀ S. Duh nam sapouei 3. ed., de my imamo s' dobro volo, inu is praviga ſerza sheleiti ǀ Florentius ſapove 3. ed. enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti ǀ Bug pak sa'povej 3. ed. de ſe imaio lubiti ǀ deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij 3. ed. prezi je tepen ǀ vednu na taiſte premiſlite, kakor nam sepovej 3. ed. nasha Mati Sveta Katolish Karshanska Zerku ǀ Bug vam nesapovej +3. ed. taku theshka della ǀ G. Bug pak tebi neſapovei +3. ed. druſiga ampak, de ga imash is celiga tvoiga ſerza lubiti ǀ vſe kar onij tebi sapovedo 3. mn. ſe tebi lahku sdij ǀ kar Arzati, inu Dohtarij sapovedò 3. mn. de ſi glih je theshku ta bolni vernu dershi ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò 3. mn. aku oblaſt imaio vejtrom, blisku, inu dimu, de bi v'njeh hisho neprishli ǀ Sapovedaj vel. 2. ed. aku moresh deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ Sapovejte vel. 2. mn. timu hribu nej ſe is ſvojga mejſta dalezh gane ǀ Abſolon je bil sapovedal del. ed. m ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ je bil ſapovedal del. ed. m ga damu neſti ǀ tedaj je bil sapouedal del. ed. m to sheno ſeſsgati ǀ je bil Generalu Ioſvi ſapouedal del. ed. m ǀ Bug je bil sapuvedal del. ed. m dershat Mojſseſavo sapuvid ǀ ona mu je sapovedala del. ed. ž doli poklekniti ǀ sakaj 40. dny ſo sapovedali del. mn. m ſe poſtiti ǀ ſo ſapovedali del. mn. m debele shtrike spleſti ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali del. mn. m, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò v'iamah Iudje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
Zonora m osebno lastno ime
Zonora:
kaj od niega pishe Zonora im. ed. (V, 574) Zonóra, bizantinski kronist
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
žal prisl. žal:
mu je bilu shal de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal, ampak sa volo dobizhika ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej, kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu ǀ letu je taku shal djalu Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.