alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fítotóksična kovína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kádmij -a m (á) kem. cinku podobna mehka težka kovina, element Cd: nikelj in kadmij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kóbalt kóbalta samostalnik moškega spola [kóbalt] trda magnetna kovina sive barve, kemijski element; simbol: Co
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kobalt < Kobold ‛škrat’, po prepričanju, da je kovino podtaknil škrat ali hudič - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kọ̑balt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
méd2 -í ž, daj., mest. ed. médi (ẹ̑) zlitina bakra in cinka; medenina: vlivati med;
kovna, lita med;
verižica, vijak iz medi
♦ metal. livna med; rdeča med z majhnim odstotkom cinka; tombak; specialna med ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mȋkica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
molibdén molibdéna samostalnik moškega spola [molibdén] težko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Molybdän, angl. molybdenum, frc. molybdène iz nlat. molybdaenum, iz gr. mólybdos ‛svinec’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Ni simbolsimbol za kemijski element nikelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ni, simbola za element ↑nikelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
NiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [nə̀í], rodilnik [nə̀í] in [èní], rodilnik [èní]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Ni -- [ení] m, simb. (ȋ) kem. nikelj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nífe -- m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nífe -- ž neskl.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nifesíma -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nikelín -a m (ȋ) 1. min. rudnina nikljev arzenid: nikelj pridobivajo iz nikelina 2. teh. zlitina bakra, niklja in mangana ali cinka: žica iz nikelina;
v prid. rabi: nikelin žica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
níkelj níklja samostalnik moškega spola [níkəl] magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Nickel iz šved. nickel, skrajšano iz kopparnickel ‛medni nikelj’ iz koppar ‛baker’ + nickel ‛parkelj; Miklavžev spremljevalec, ki predstavlja hudiča’ iz svetniškega imena Nicolaus ‛Miklavž’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
níkelj -klja m (í) 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
níkelj -klja m z -em snov. (í) kem.; prim. Ni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
níkelj -klja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nȋkljati – glej níkelj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
níkljev -a -o prid. (í) nanašajoč se na nikelj: nikljeva ruda, zlitina
♦ metal. nikljevo jeklo jeklo, ki vsebuje nad 1 odstotek niklja// nikljast: nikljeva ura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ponȋkljati – glej níkelj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Različne vrste kromatografijPri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
siderofílna prvína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
speciálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme;
specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota 2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila;
generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina 3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo;
opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje 4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabispeciálno prisl.:
specialno se ukvarja s francoščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
V2 simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. V, simbola za element ↑vanadij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.