Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ántikomuníst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor je proti komunizmu; protikomunist: Nikoli nisem postal pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma E (↑)anti... + (↑)komuníst
astrológinja -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ
bôdibílder -ja in bodybuilder -ja cit. [bôdibílder] m, člov. (ȏ-í)
kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: Lahko vam zagotovim, da v vseh letih, odkar pripravljamo ta festival, nikoli noben bodibilder ni bil dopingiran E agl. bodybuilder iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
bulímik -a m, člov. (í)
kdor ima bulimijo: Polovica bulimikov nikoli ne poišče strokovne pomoči, saj se ta motnja hranjenja na zunaj ne vidi E bulimíja
casting -a cit. [kásting-] in kásting -a m (ȃ)
1. izbira igralcev, udeležencev in nastopajočih, zlasti v športu, gledališču in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: Napisala sem scenarij, napravila casting in film posnela s študenti igre | Kadar delam, sicer vem, da imam snemanje recimo dva dni, da začnem ob devetih, končam ob šestih ali pa tudi ob devetih, pri kastingih pa nikoli ne veš
2. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; ribolov z obale: Najprej je treba povedati, da je casting tekmovalna panoga, ki izhaja iz ribolova, tekmovalne discipline pa potekajo na suhem in ne v vodi | Slovensko zastopstvo v kastingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Švici domov vrnilo z zlato in srebrno kolajno E agl. casting iz cast 'metati, snuti, zamišljati si'
diskóntniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi s prodajo blaga po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine iste vrste blaga: diskontna prodajalna; Kaviar, in to le pristni, bi smele prodajati samo specializirane trgovine, nikoli pa supermarketi po diskontnih cenah, pravijo strokovnjaki E diskónt
dobrodélnež -a m, člov. (ẹ̑)
kdor dela dobra, človekoljubna dela; dobrodelnikSSKJ: Bil je velik pristaš homeopatije, spiritualizma in okultizma, pa tudi velik dobrodelnež in nikoli ni skrival svojih simpatij do socialističnih idej E (↑)dobrodélen
dopingíranje -a s (ȋ)
1. dajanje nedovoljenega sredstva, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Šestim nemškim zdravnikom zaradi sistematičnega dopingiranja zdaj sodijo v Berlinu in če bodo spoznani za krive, jih čaka večletna zaporna kazen
2. jemanje nedovoljenega sredstva, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športniku dopingiranje ni bilo nikoli dokazano E dopingírati
dúnajec -jca m, živ. (ú) pog.
paniran in ocvrt zrezek; dunajski zrezekSSKJ: Tam nikoli ne veš, kaj bo, pri nas pa naročiš dunajca, pa točno veš, kaj dobiš E univerbizirano iz dúnajski zrézek
egíptomaníja -e ž (ȋ-ȋ)
strastno zanimanje za staroegipčansko civilizacijo: Od prve egiptomanije pa do danes se ciklusi fascinacije s skrivnostmi starega sveta pojavljajo kot plima in oseka in nikoli ne presahnejo E po imenu države Egipt + (↑)maníja
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón
feeling -a cit. [fíling-] in fíling -a m (ȋ)
1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč
2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose
3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši
4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'
filmofíl -a m, člov. (ȋ)
poznavalec in ljubitelj filma; filmoljub: Po pravici povedano, nikoli nisem bil filmofil, zato si še dandanes ne ogledam veliko filmov E (↑)fílm + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
flashback -a cit. [flêžbek] m (ȇ)
1. lit. pripovedni postopek, ki pretrga časovni potek dogajanja in temelji na vključevanju hipnega spomina na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Flashback kot pripovedni postopek v filmu, ki prikliče dogodke iz preteklosti, je nemalokrat zlorabljen v melodramatične oziroma sentimentalne namene
2. hipen spomin na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Hodil bo na skupinske terapije, kjer se mu bodo kot flashbacki razkrivali dogodki iz otroštva
3. psiht. perceptivna motnja, ko se spontano pojavljajo učinki, podobni tistim, ki jih je uživalec doživel med uživanjem droge: Mnogi uživalci doživljajo redne flashbacke, v katerih podoživljajo občutja, čeprav droge ne užijejo nikoli več E agl. flashback iz flash 'preblisk' + back 'nazaj, spet'
fóbik -a m, člov. (ọ́)
kdor ima pretiran, nerazumski strah pred čim ali odpor do česa: Fobiki se sicer naučijo obvladovati svoj strah, nikoli pa se ga popolnoma ne znebijo E (↑)fobíja
fondí -ja in fondue -ja cit. [fondí] m (ȋ)
1. jed, pripravljena v posebni posodi nad gorilnikom, pri kateri koščke različne hrane pomakamo v omako ali vroče olje: Najprej jim bodo postregli s sirovim fondijem in vročim čajem
2. posoda v obliki manjšega kotlička z gorilnikom in vilicami za pripravo take jedi: Britanci imajo pogosto doma fondi, ki ga nikoli niso vzeli iz škatle E frc. fondue, prvotno 'stopljena', iz fondre 'topiti, taliti'
frontman -a cit. [frôntmen] in frôntmen -a m, člov. (ȏ)
1. glavni igralec v ekipi: Nepotrebna menjava čevljev, opravljena na ljubo trenerju, ki je Alberta Tombo postavil za svojega frontmana, in kriza izpete trenerske ekipe sta zaustavili v tistem času eno najbolj obetavnih smučarskih karier
2. vodilni pevec v glasbeni skupini: Nikoli nisem hotel biti frontman in tudi nisem želel pisati besedil ali glasbe za pesmi
3. najpomembnejši, najvplivnejši član kake skupine; vodjaSSKJ: Predsednik sicer mora biti frontman, ampak politika stranke se vedno oblikuje v nekem krogu ljudi E agl. front man iz front 'sprednji' in man 'moški, človek'
hardrocker -ja cit. [hárdróker] in hárdróker -ja m, člov. (ȃ-ọ̄)
1. pripadnik mlajše generacije, ki se navdušuje za hardrockovsko glasbo: Obeta se enkratno doživetje za vse obiskovalce koncerta, predvsem za hardrockerje | Slovenskim hardrokerjem so se pridružili še hrvaški, avstrijski in italijanski navdušenci
2. hardrockovski glasbenik: To je tisti hardrocker, ki mu nikoli ni zares uspelo, kljub temu pa je od nekdaj na sceni in ga pozna veliko ljubiteljev te zvrsti glasbe | Na koncertu so hardrokerji povsem razvneli občinstvo E hard rock1 
iráški -a -o prid. (á)
ki se nanaša na Iračane ali Irak: iraška kriza; iraška vlada; iraška vojna; Dejal je, da Teheran nikoli ne bo priznal vlade, ki jo bodo v Bagdadu sestavili Američani in ne sam iraški narod E po imenu države Irak
míksatiSSKJ -am nedov. (ī) pog.
združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto; mešati: Še nikoli prej nisem miksal plošče E agl. mix 'mešati'lat. mixtus 'mešan' iz miscere 'mešati'
obróbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄)
paperback1 -a cit. [pêjperbêk] m (ȇ-ȇ)
knjiga, vezana v mehke platnice; broširana izdaja knjigeSSKJ: Zakaj slovenski založniki ne izdajajo poceni paperbackov, zakaj praktično vse knjige izhajajo v trdi vezavi in so tudi zaradi tega dražje? E agl. paperback iz (↑)papír + back 'hrbet'
pasjeljúbec -bca m, člov. (ȗ) ekspr.
1. ljubitelj psov: Probleme imam, kadar pasjeljubci psa pobožajo in ga s tem zmedejo
2. poznavalec psov: Da ti psi ne bi nikoli smeli biti skupaj, bili so dobesedno jurišni bataljon, so besede uglednega pasjeljubca in skrbnika štirinožcev z dolgoletnimi izkušnjami E iz ljúbec psôv
poslušljív -a -o prid. (ī í í)
ki je prijeten za poslušanje: poslušljiv avtor; poslušljiva glasba; Figarova svatba je vendarle ena najbolj poslušljivih oper v vsej zgodovini: v bistvu se je nikoli ne naveličaš E (↑)poslúšati
povezljív -a -o prid. (ī í í)
ki se da povezati z drugim, lahko deluje skladno z drugim; interoperabilen (1): omrežno povezljiv faks; Pisec knjige nikoli ne piše knjige tako, da bi napisal prvo besedo ter razmišljal, katero besedo bi dodal, da bi bila povezljiva s prvo E (↑)povézati
prèdvolítve -tev ž mn. (ȅ-ȋ)
predhodne volitve: strankarske predvolitve; sistem predvolitev; Glede organizacije predvolitev tako kot pri drugih pomembnih zadevah države nikoli ne bodo dopustile zveznemu centru, da bi jim dajal ukaze E (↑)pred... + (↑)volítev
snowboard1 -a cit. [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑)
1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snežna deska (1): Na noge si pripneš snowboard in ko si prepričan, da imaš dobro pripete vezi, se lahko spustiš po hribu
2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboarding: Snowboard je šport, ki se bo obdržal, čeprav smučanja nikoli ne bo spodrinil E agl. snowboard iz snow 'sneg' + bórd
špòn -- (ȍ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
izraža veliko mero zaželene lastnosti: Opijanje se mi ni nikoli zdelo ful špon E špônati
talkshow -a cit. [tókšov-] in tókšov -a m (ọ̑)
radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več znanimi osebami: Talkshowov se nikoli ne udeležujem | Ko se danes v televizijskih tokšovih sprašujejo, kaj se je zgodilo v vrednotami, se odgovori ponavadi vrtijo okoli vsakdanjih peripetij E agl. talkshow iz talk 'govoriti' + (↑)show
tŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ)
ubesédenje -a s (ẹ̑)
izraženje z besedami: nezmožnost ubesedenja; Brez ubesedenja svojih občutkov človek nikoli ne more zares spoznati sebe E (↑)ubeséditi
zadétSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo
2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni E zadéti se
zafíksan -a -o prid. (ī) pog.
1. omamljen zaradi vbrizganja mamila: Kadar je človek pijan ali zafiksan, se nikoli ne ve, kako se bo obnašal
2. zasvojen z mamili: Mama me ni vrgla iz hiše, ko je izvedela, da sem zafiksan – to naredi večina staršev E zafíksati se
zaslúžnež -a m, člov. (ȗ)
kdor s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: Nikoli se ne ve, kateri samooklicani zaslužnež se bo polastil naše skupne preteklosti E (↑)zaslúžen
Število zadetkov: 34