absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
blízu1 prislov [blízu] 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər] 1. glavni del batnega stroja v obliki valja
2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
3. valj 3.1. kar po obliki spominja na valj
4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim
FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka] 1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
číra čára; in číračára medmet [číra čára] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno etično, zakonsko vprašljivo ali le navidezno dejanje za hitro izboljšanje slabih, neugodnih razmer
ETIMOLOGIJA: ↑čiračara
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dramátičnost dramátičnosti samostalnik ženskega spola [dramátičnost] 1. elementi, struktura drame
2. ekspresivno lastnost česa, da je zelo napeto, razburljivo
ETIMOLOGIJA: ↑dramatični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ekvinókcij ekvinókcija samostalnik moškega spola [ekvinókci] čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: enakonočje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Äquinoktium) iz lat. aequinoctium iz aequus ‛enak’ + nox ‛noč’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
enakonóčje enakonóčja samostalnik srednjega spola [enakonóčje] čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: ekvinokcij
ETIMOLOGIJA: iz enaka noč
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
flanéla flanéle samostalnik ženskega spola [flanéla] 1. mehko, kosmato tkano blago, navadno za vsakdanja oblačila, posteljnino
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Flanell in frc. flanelle) iz angl. flannel, nejasnega izvora, morda prevzeto iz valiž. gwlanen ‛kos volnene tkanine’, iz gwlân ‛volna’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gábezov gábezova gábezovo pridevnik [gábezou̯ gábezova gábezovo] ETIMOLOGIJA: ↑gabez
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
glamurózen glamurózna glamurózno pridevnik [glamurózən] 1. ki je eleganten, razkošen, zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim
2. ekspresivno ki vzbuja pozornost, občudovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. glamourös iz angl. glamorous iz ↑glamur
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hàjd in hájd; in àjd; in àjdi; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz ↑hajdi in ↑hajde - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hí2 medmet1. uporablja se, ko govorec ukaže konju, naj hodi, začne hoditi naprej
2. kot samostalnik ukaz konju, naj hodi, začne hoditi naprej
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hü, hüh, hüja, redko tudi hi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hokaído kot pridevnik [hokaído] STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hòv medmet1. navadno ponovljeno posnema glas psa
2. kot samostalnik oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi za psa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno] 1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo1.1. ki kaže, izraža tako željo
2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
julijánski julijánska julijánsko pridevnik [julijánski] STALNE ZVEZE: julijanski koledar ETIMOLOGIJA: po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za uvedbo tega koledarja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kaméleon kaméleona in kameleón kameleóna samostalnik moškega spola [kaméleọn] in [kameleón] 1. kuščar z velikimi vrtljivimi očmi in dolgim iztegljivim jezikom za lov na žuželke, ki lahko spreminja barvo kože, da se zliva z okolico; primerjaj lat. Chamaeleonidae
2. ekspresivno žival, ki lahko spreminja barvo, da se zliva z okolico
3. ekspresivno kdor pri opravljanju nalog ali doseganju ciljev hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja
FRAZEOLOGIJA: spreminjati barve kot kameleon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chamäleon in lat. chamaeleōn iz gr. khamailéōn iz khamaí ‛na zemlji, na tleh’ + léōn ‛lev’, prvotno torej ‛pritlikav lev’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza] 1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek 1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi. ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kresníca kresníce samostalnik ženskega spola [kresníca] 1. majhna žuželka z organom za proizvajanje utripajoče svetlobe na spodnji strani zadka; primerjaj lat. Lampyridae; SINONIMI: ekspresivno kresnička
2. iz etnologije dekle v beli obleki, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem ljudem izraža dobre želje, prosi za dobro letino
3. rastlina višje rasti z belkastimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v vlažnih gozdovih; primerjaj lat. Aruncus dioicus
4. rastlina višje rasti z navadno rožnatimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; SINONIMI: iz botanike vrtna kresnica
STALNE ZVEZE: vrtna kresnica ETIMOLOGIJA: ↑kres
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
máčkast1 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] 1. manj formalno ki se počuti slabo, občuti glavobol, slabost kot posledico prekomernega uživanja alkohola1.1. manj formalno ki je posledica prekomernega uživanja alkohola
ETIMOLOGIJA: ↑maček
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
melodráma melodráme samostalnik ženskega spola [mẹlodráma] 1. iz glasbene umetnosti, iz gledališke umetnosti drama, pri kateri govorjeno besedilo spremlja, dopolnjuje glasba
2. filmsko, dramsko, literarno delo z manjšo umetniško vrednostjo, za katero sta značilni preprosta karakterizacija likov in ganljiva, pretirano čustvena vsebina
3. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja pretirano čustven, sentimentalen odziv
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Melodrama) iz frc. mélodrame iz ↑melos + ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati] 1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
múren múrna samostalnik moškega spola [múrən] 1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris; SINONIMI: iz zoologije poljski muren
2. iz zoologije žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, katere samec z drgnjenjem zgornjega para kril ustvarja visoke, odsekane glasove; primerjaj lat. Gryllidae
3. navadno v množini član taborniške organizacije, star manj kot 6 let
STALNE ZVEZE: poljski muren ETIMOLOGIJA: < murin = stčeš. muřín ‛črnec’ < pslov. *murinъ iz *murъ ‛črn’ < ide. *(h2)ma(h2)u̯ró- ‛temen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nečák nečáka samostalnik moškega spola [nečák] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. nȅćāk < slovan. *net'akъ iz pslov. *neti ‛nečakinja’ < ide. *neptih2- ‛vnukinja’, tako kot star. litov. neptė̃ ‛vnukinja, nečakinja’, stind. naptī́- ‛vnukinja’, lat. neptis iz *nepot- ‛vnuk, potomec’, prim. stind. nápāt ‛vnuk, potomec’, lat. nepōs ‛vnuk’, mlajše ‛nečak’, stvnem. nevo, nem. Neffe, angl. nephew ‛nečak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
néonski néonska néonsko pridevnik [néọnski] 1. ki vsebuje neon 1. ali drug fluorescenčni plin
2. ki je v zvezi z neonskimi svetili
ETIMOLOGIJA: ↑neon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír] miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nína nána medmet1. navadno podvojeno ali s podvojeno eno sestavino uporablja se, ko želi govorec uspavati koga, zlasti otroka1.1. neformalno, ljubkovalno uporablja se, ko govorec vošči komu lahko noč
2. kot glagol, neformalno, ljubkovalno spati
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ninna, nanna ‛spančkanje, spanec’, ninna nanna ‛uspavanka’, verjetno imitativnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se] 1. oddajati glas, zvok1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
2. odzivati se na klic, poziv
3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša. ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osivéti osivím dovršni glagol [osivéti] 2. dobiti sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posiveti
3. ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim
ETIMOLOGIJA: ↑siveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pésniško prislov [pésniško] 2. takó kot pri pesništvu ali da spominja na pesništvo
ETIMOLOGIJA: ↑pesniški
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
podočnják podočnjáka samostalnik moškega spola [podočnják] 1. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnik
2. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnik
ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h] 1. manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae
STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh FRAZEOLOGIJA: spati kot polh ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôlharski pôlharska pôlharsko pridevnik [pôu̯harski] ETIMOLOGIJA: ↑polhar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôlhek pôlhka samostalnik moškega spola [pôu̯hək] navadno ekspresivno polh, zlasti mladič
FRAZEOLOGIJA: spati kot polhek ETIMOLOGIJA: ↑polh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
popízditi popízdim dovršni glagol [popízditi] FRAZEOLOGIJA: za popizdit, Za popizdit! ETIMOLOGIJA: ↑pizditi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
posivéti posivím dovršni glagol [posivéti] ETIMOLOGIJA: ↑siveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pozdrávljen pozdrávljena pozdrávljeno pridevnik [pozdráu̯ljen] 1. ki ne povzroča več bolečin, motenj v delovanju organizma
2. kot medmet uporablja se, ko govorec koga pozdravi2.1. kot medmet, ekspresivno uporablja se, ko govorec koga ali kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
STALNE ZVEZE: Lepo pozdravljeni! ETIMOLOGIJA: ↑pozdraviti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
požréšno prislov [požréšno] 1. navadno slabšalno takó, da se veliko jé1.1. ekspresivno v veliki, pretirani meri
2. ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
3. slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑požrešen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó] 1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
radírati radíram nedovršni glagol [radírati] 1. z radirko brisati, odstranjevati, navadno s svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja
2. brisati, odstranjevati, spreminjati dele dokumenta v programu za grafično oblikovanje, navadno z vodenjem miške
3. ekspresivno odstranjevati, uničevati
4. ekspresivno zadevati, drsati s čim ob kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. radieren iz lat. rādere ‛strgati, praskati, gladiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka] tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
solstícij solstícija samostalnik moškega spola [solstíci] čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Solstitium) iz lat. sōlstitium, iz sōl ‛sonce’ + tvorjenka od sistere ‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tekíla tekíle; tudi tequila samostalnik ženskega spola [tekíla] žgana pijača iz modre agave, po izvoru iz Mehike
ETIMOLOGIJA: ↑tequila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír] 1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
varója varóje samostalnik ženskega spola [varója] 1. iz čebelarstva parazitska pršica, ki zajeda odrasle čebele in čebelje bube; SINONIMI: varoza 1.1. bolezen, ki jo povzroča ta pršica; SINONIMI: iz čebelarstva varoza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. varroa, po rimskem učenjaku Marku Terenciju Varu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc] 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus 1.2. meso te živali kot hrana, jed
2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec 2.1. meso te živali kot hrana, jed
3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec. ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zzz medmet1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z, izgovarja se z višjim tonom posnema visok zvok brenčanja žuželk1.1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema visok zvok brnenja električnih, elektronskih, hitro vrtečih se naprav
2. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z ponazarja spanje2.1. tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema smrčanje
3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok brenčanja žuželk, zlasti komarja3.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok, ki ga oddaja električna, elektronska naprava
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. zzz, angl. zzz, podobno kot ↑bzz
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.