bẹlonòg, -nǫ́ga, adj. weißfüßig, Jan.
bołnonòg, -nǫ́ga, adj. an den Füßen krank, Jan.
brzonòg, -nǫ́ga, schnellfüßig, Jan.; brzonoga srna, Zora.
cẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. verheilen, Cig.; noga že celi, der Fuß ist bereits im Verheilen, Mur.
cvȃmplja, f. grda, široka noga, BlKr.; — prim. it. zampa, Pfote.
četveronòg, -nǫ́ga, adj. vierfüßig.
črnonòg, -nǫ́ga, adj. schwarzfüßig, Cig., Jan.
debelonòg, -nǫ́ga, adj. dickfüßig, Jan.
deseteronòg, -nǫ́ga, adj. zehnfüßig, Cig.
dołgonòg, -nǫ́ga, adj. langbeinig.
drobnonòg, -nǫ́ga, adj. kleinfüßig, Cig., Jan.
dvojnòg, -nǫ́ga, adj., nam. dvojenog, = dvonog, Habd.-Mik.
dvonòg, -nǫ́ga, adj. zweibeinig, Cig., Jan.
enonòg, -nǫ́ga, adj. einfüßig, Cig., Jan.
golonòg, -nǫ́ga, adj. bloßfüßig, nacktbeinig.
gosjenòg, -nǫ́ga, m. neka trta: der Gänsefüßler, C.
gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).
hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
hleniti,* -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.-Cig., Rib.-M., Notr.-C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.
íkrn, adj. = ikren: ikrna noga, SlN., C.
izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.-Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.-C.
jadrnonòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, C.
ję́žev, adj. des Igels, Igel-, Cig., Jan.; ježeva noga, der Igelhuf (eine hochgradige Form der Mauke bei den Pferden), Cig.
kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.-Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
klę́cav, adj. beim Gehen knickend, knickbeinig, Cig.; klecava noga, der Knickfuß, Cig.
kljukastonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Habd.-Mik.
koconòg, -nǫ́ga, adj. federfüßig, Cig.
konjskonòg, -nǫ́ga, adj. pferdefüßig, Cig.
kosmatonòg, -nǫ́ga, adj. rauhbeinig, federfüßig, Cig.
kozonòg, -nǫ́ga, adj. ziegenfüßig, Cig.
kratkonòg, -nǫ́ga, adj. kurzbeinig, kurzfüßig, Cig., Jan.
krivonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, säbelbeinig, Cig., Jan.
križemnòg, -nǫ́ga, adj. mit gekreuzten Beinen: križemnoga stoja, Telov.
kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.
lahkonòg, -nǫ́ga, adj. leichtfüßig, Cig., Jan., nk.
lẹsenonòg, -nǫ́ga, adj. mit einem hölzernen Fuß, Jurč.
mehkonòg, -nǫ́ga, adj. weichfüßig, Cig.
mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
mlȋn, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
mnogonòg, -nǫ́ga, adj. vielfüßig, Cig., Jan.
modronòg, -nǫ́ga, adj. blaufüßig: modronogi sokol, der Blaufußfalke, Levst. (Nauk).
mórski 2., adj. Alp-; morska noga, der Alpfuß, der Drudenfuß, das Pentagramm, Št.; morska kost, das Ueberbein (ein Knochenauswuchs), Cig., Kr., Št.; — prim. mora.
mȗšji, adj. Fliegen-; mušja noga, der Fliegenfuß.
nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna-Erj. (Torb.); = morska n., Kras-Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče (Goriš.); = sračja n., GBrda-Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom-Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
nógica, f. dem. noga; = nožíca.
nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
odrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. starr, steif werden; od mraza o.; noga, roka mi je odrevenela, der Fuß, die Hand ist mir eingeschlafen; (vor Schrecken) starr werden, Cig.; vsa sem odrevenela, ko sem to slišala, jvzhŠt.; odrevenel, erstarrt; (fig.) odrevenela Likurgova ustava, Zv.
osmeronòg, -nǫ́ga, adj. achtfüßig, Jan.
osmonòg, -nǫ́ga, adj. achtfüßig, Cig., Jan.
oštrẹ́kəł, -kla, adj. 1) spitzig, Cig.; oštrekla noga, ein dünner Fuß ohne Wade, das Spillenbein, Ravn.-Cig.; o. človek, ein langer, hagerer Mensch, C.; — 2) ausgelassen, boshaft, Z.; — prim. ostrekel.
otéči, -téčem, vb. pf. aufschwellen (vom menschlichen und thierischen Körper); otę́kəł, -tékla, geschwollen; otekla noga; otekle lase imeti, einen Katzenjammer haben, Cig.
pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!
pẹšljìv, -íva, adj. leicht ermüdend: pešljiv konj, Z.; — pešljiva noga, t. j. noga, ki začenja pešati, Svet. (Rok.); nogi mu nista bili še čisto nič pešljivi, Jurč.
peteronòg, -nǫ́ga, adj. fünfbeinig, Cig., Jan.
petonòg, -nǫ́ga, adj. fünffüßig, Cig.
platníca, f. 1) der Seitentheil, besonders von flacher Form, Mur., C.; die Seitenplatte, C.; das Seitenbrett, Z.; trlica je iz dveh platnic, vzhŠt.-Vest.; — die Bohle übhpt., Cig.; das Futterbrett, Jan.; der Brückenbalken, C.; — ein platter Stein, C.; — das Blatt des Messer- o. Gabelgriffes; noževe platnice, C.; — 2) der Buchdeckel; v trde platnice vezana knjiga; — 3) der Thürflügel, Cig.; — der Fensterladen, C.; — 4) = list, das Sägeblatt, Cig.; — 5) = platišče, die Radfelge, C., kajk.-Valj. (Rad); bes. die breite Felge eines unbeschienten Rades, Z.; — 6) = platenica 1), der zum Zersägen bestimmte Baumstamm, C.; — 7) der Hinterbacken: hoditi tako, da noga bije proti platnicama (der Anfersegang), Telov.; — 8) ein abschüssiger Acker unter einem Walde oder Weinberge, Hal.-C.; — 9) die vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Vrtov.-C., Rihenberk-Erj. (Torb.); prim. platenica 2); — 10) = platica 3), der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.-Erj. (Torb.); — 11) der Blätterpilz (agaricus), Tuš. (B.).
plavutonòg, -nǫ́ga, adj. flossfüßig, Cig.
plẹ̑zavski, adj. Kletter-: plezavska noga, der Kletterfuß, Cig.
ploskonòg, -nǫ́ga, adj. plattfüßig, Cig., Jan.
ploščenòg, -nǫ́ga, adj. = ploskonog, Jan.
počíti, -čȋjem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
podstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) darunterstellen, unterstellen; p. škaf (pod žleb, pod pipo, da vanj teče); nogo komu p., jemandem ein Bein unterstellen, Cig.; — 2) unten anfügen, anstecken; podstavljena (lesena) noga, der Stelzfuß, Zora; lemež p., eine Pflugschar mit neuem Eisen belegen, Cig.; p. sekiro, vile, Polj.; p. z jeklom, anstählen, Cig., Kr.; — 3) (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — podstavljen, beleibt, Cig.; — 4) unterspreizen, stützen, Cig.; s koli p., unterpfählen, Cig.; — (fig.) p. koga z jedjo (laben), Cig.; p. koga, jemanden heben (fig.), Zora; in Wohlstand versetzen: kmetstvo ga je podstavilo, Jurč.; z vzroki p. prošnjo, die Bitte begründen, Levst. (Cest.); — 5) p. plavž, den hohen Ofen zustellen, Cig.
popołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad popolzniti; ausgleiten: moja noga popolzuje, Trub. (Psal.).
potəkníti, -táknem, vb. pf. 1) nacheinander hineinstecken; kole po njivi p., den Acker auspfählen, Cig.; redkve semtertja p., Ravn. (Abc.); pod uho potekniti, unberücksichtigt lassen, etwas auf die lange Bank schieben, Lašče-Levst. (M.), Cig.; (pogl. podtekniti); — p. se, sich verstecken: vsi so se poteknili, Cig.; — 2) p. se, anstoßen, straucheln, stolpern, M.; noga se mi potakne, (potekne) ogr.-Valj. (Rad), jvzhŠt.; — p. se na kom ali čem, an jemandem oder etwas Anstoß nehmen, ogr.-C.
prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).
psonòg, -nǫ́ga, adj. hundsfüßig, C.
ravnonòg, -nǫ́ga, adj. geradbeinig, Cig.
rdečenòg, -nǫ́ga, adj. rothfüßig, Cig., Jan.
sabljenòg, -nǫ́ga, m. ein säbelfüßiges Pferd, V.-Cig.
samonòg, -nǫ́ga, adj. einfüßig, Mur.
skokonòg, -nǫ́ga, m. der Langfuß, Dict., Cig.
skokonòg, -nǫ́ga, adj. leichtspringend, schnellfüßig, Nov., SlN.
slokonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Cig., Jan.
srȃčji, adj. Elstern-; — sračja noga, der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig.; — sračja noga je tudi: das Kreuzgewölbe, V.-Cig.
srbẹ́ti, -ím, vb. impf. jucken; noga, prst me srbi; srbi me v prst, Mik.; srbi me v nosu, po nogah; — srbi ga = der Buckel juckt ihn, Cig.; — kaj te to srbi? was kümmert dich dies?
srnjenòg, -nǫ́ga, adj. rehfüßig, Cig.
stólov, adj. Sessel-, Cig., Jan.; stolova noga, das Bein eines Stuhles, Cig.
stonòg, -nǫ́ga, adj. hundertfüßig, Jan. (H.).
suhonòg, -nǫ́ga, adj. 1) trockenen Fußes, C.; — 2) dünnbeinig, Cig.
šesteronòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Cig., Jan.
šestonòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Jan. (H.).
širokonòg, -nǫ́ga, adj. breitfüßig, Cig., Jan.
šironòg, -nǫ́ga, adj. flachfüßig, Habd.-Mik.
štirinòg, -nǫ́ga, adj. = četveronog, Jarn.
štȓkov, adj. Storch-, Mur., Cig., Jan.; štrkova noga, štrkovo gnezdo, Cig.
tənkonòg, -nǫ́ga, adj. dünnbeinig, Cig., Jan.
težkonòg, -nǫ́ga, adj. schwerfüßig, schwerfällig, Mik.
togonòg, -nǫ́ga, adj. mit steifen Füßen: t. teči, Telov.
trdonòg, -nǫ́ga, adj. hartfüßig, Cig.
tresonòg, -nǫ́ga, adj. 1) mit den Füßen zitternd, schlotternd, Cig. (T.); — 2) = tresopet: vesela, tresonoga deklica, Jurč.
trę́sti, trę́sem, vb. impf. schütteln; mraz me trese, mrzlica me trese; sadno drevje t.; sadje t. z drevja; — t. se, zittern, beben; od mraza, strahu se t.; roka, noga se mi trese; — tresoč glas, eine zitternde Stimme.
trinòg, -nǫ́ga, adj. dreifüßig, Mur., Vrt.; trinogi stolec, DSv.
trinòg 1., -nǫ́ga, m. der Dreifuß, Mur., Cig., Jan., Malhinje-Erj. (Torb.); — die Pfanne, Kor.-C.
tronòg, -nǫ́ga, adj. dreifüßig, Jan. (H.).
ušibováti, -ȗjem, vb. impf. biegen, beugen, Cig.; — u. se, sich biegen: moja noga se ušibuje, Trub. (Psal.); telo se ušibuje, Kast. (Rož.).
vę́zniti 1., vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; (z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
vȋhrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.
visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [Gor.]-Erj. [Torb.]).
zabrę́nkniti, -brę̑nknem, vb. pf. = zabrekniti, Cig., Dol.; prst mi je zabrenknil, da ne morem prstana sneti, Lašče-Erj. (Torb.); noga mi je zabrenknila, da ne morem škornjev obuti, jvzhŠt.
zacẹ́liti, -im, vb. pf. 1) heil machen, heilen (trans.); rano z.; z. se, heil werden, heilen (intr.); rana se je zacelila; — 2) = zaceliti se (nam. zacẹ́lẹti); rana neče zaceliti, jvzhŠt.; noga mu je zacelila, vzhŠt.-Valj. (Vest.); prim. zaceleti.
zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).
zaléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Liegen um etwas kommen o. es versäumen, verschlafen: z. kaj, Mur., Cig., Jan.; — 2) durch Aufliegen unempfindlich machen: z. si nogo, Levst. (M.); zaležana noga, vom Aufliegen taub gewordener Fuß, Z.; — 3) z. se, durch zu langes Liegenbleiben in einen üblen Zustand gerathen, sich verliegen, Cig.; — zaležan (nam. zaležal), durch langes Liegen verdorben, verlegen: zaležano blago; — z. se, verschlafen, Cig.; — zaležan človek, ein Mensch, der viel zu liegen pflegt, Fr.-C.
zdrkljìv, -íva, adj. 1) leicht ausgleitend: zdrkljiva noga, ein unsicherer Fuß, Zora; — 2) schlüpfrig, Cig.
zelenonòg, -nǫ́ga, adj. grünfüßig, Jan.