bázaSSKJ -e ž (ā) báza podátkov -e -- ž (ā, ȃ)
urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov: centralna baza podatkov; računalniška baza podatkov; dostop do baze podatkov; Najpomembnejša novost je baza podatkov o šolajoči se mladini, ki delodajalcem omogoča pravočasen izbor štipendistov in njihovo usmerjanje v dodatno izobraževanje, še preden pridejo v podjetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
določíti in dolóčiti -im dov. (ī ọ́) - 1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok plačila
// izbrati, nameniti za kaj: komisija je določila kandidate; določiti koga za dediča; starši so ga določili za mizarja; v reprezentanco so določili sedemnajst igralcev / sredstva za to se določijo v predračunu - 2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: določiti pasmo živali; določiti krvno skupino / težko mu je določiti leta
♦ biol., min. določiti mineral, rastlino, žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; num. določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu
dolóčen -a -o - 1. deležnik od določiti: dokončati delo v določenem času, roku; prišel je določeni dan; narod ima v zgodovini svoj točno določeni položaj; določena cena; obveznosti so določene s pogodbo; razprava je določena za peti junij ob desetih; časovno, dobro, jasno določen; določen je bil za talca
- 2. ki je znan, a se noče, ne more imenovati; neki, nekateri: te hvalnice so napisali določeni kritiki; take težnje se pojavljajo pri določenih ljudeh / publ., z oslabljenim pomenom: današnja premiera pomeni določeno novost; zaradi tega bodo nastopile določene težave; prisl.: čisto določeno sem se zavedal tega; sam.: o njem ne vem nič določenega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fabrikácija -e ž (á) glagolnik od fabricirati: inozemska fabrikacija avtomobilov;
novost v fabrikaciji pisalnih strojev / fabrikacija na tekočem traku / fabrikacija kulturnih vrednot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
inovácija -e ž (á) knjiž. nov pojav, novost: odklanjati, sprejemati inovacije;
avtorjeve formalne, stilne inovacije / drama predstavlja revolucionarno inovacijo repertoarja spremembo, prenovitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jútri prisl. (ȗ) - 1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden
- 2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. okrepitev delavskih svetov mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
móden -dna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na modo:- a) modni artikel, klobuk; modni kroji, vzorci; modna tkanina; modno oblačilo / modna barva, linija, oblika; modna novost
- b) modni krojač, ustvarjalec; modna risarka / modna industrija, trgovina
- c) ta pisatelj, ples je moden; modna beseda, fraza; modno geslo / publ. modna bolezen ne huda, a pogostna v kakem času
● publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost
♦ obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo; modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi; modna brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni; modna revija prireditev, na kateri kažejo manekeni modele oblačil
módno prisl.: modno krojena obleka; modno oblečena ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
motíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na motiv: z novo zbirko je razširil motivni krog pesniškega sveta;
motivni svet slik / motivna novost
♦ filat. motivna zbirka zbirka znamk z določenim motivom; zool. motivno petje ptičje petje, sestavljeno iz več elementovmotívno prisl.: motivno je posegel v preteklost; njegovo delo je motivno in izrazno novo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
múha -e ž (ú) - 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji muh; sredstvo proti muham; ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika; množijo se kot muhe zelo, hitro; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma; pijan, siten kot muha zelo, hudo
// kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni
// nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo - 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho; muha in pecelj
- 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho; podolgovata muha; muha in merek / muha na puški
- 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre; bojijo se njegovih muh; gospoda ima muhe; izpolni mu vsako muho; težko prenaša otrokove muhe; ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve
- 5. ekspr., v povedno-prislovni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh; fant ni, redko je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv; njegov predlog ni od muh je pomemben, dober
// cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen
● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho žarg. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; žarg. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; žarg., lov. to žival moramo čimprej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèzaslíšan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh;
nezaslišana lepota;
to je res nezaslišana malomarnost;
nezaslišana žalitev;
pojavilo se je nezaslišano število udeležencev / tam so nezaslišane cene zelo visoke // to je bila zanje nezaslišana novost; nezaslišano odkritje // nenavaden, čuden: takrat so se godile nezaslišane stvari; denar je dobil nazaj po nezaslišanem naključju // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nezaslišan lenuh
● redko to je nezaslišan človek nemogoč, grozennèzaslíšano - 1. prislov od nezaslišan: nezaslišano ga boli glava; nezaslišano bogat pridelek; nezaslišano lepa povest
- 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža začudenje, ogorčenje: to je nezaslišano / v medmetni rabi nezaslišano, jaz da sem kriv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
noróst -i ž (ọ̑) - 1. ekspr. nespametno, neumno dejanje ali ravnanje: napravil je veliko norost; počenjati, uganjati norosti; mladostne norosti / modna norost nenavadna, neprimerna, pozornost vzbujajoča modna novost
// kar je podobno duševni bolezni: ljudi je obsedla nerazumljiva norost - 2. zastar. duševna bolezen: njegove norosti zdravniki niso mogli ozdraviti
● ekspr. sramota ga je grizla do norosti zelo; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
novína -e ž (í) - 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino
- 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino
// prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki
// knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine - 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode
- 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi
- 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
novitéta -e ž (ẹ̑) kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi; novost: ta balet so pripravili kot noviteto v letošnji sezoni / na koncertu so izvajali dve noviteti / knjižne, modne novitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
novóst -i ž (ọ̑) - 1. kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi: predpis je bil novost; odklanjati, uvajati novosti; pomembna novost; stilna, tehnična novost; novosti v proizvodnji / glasbene, knjižne, modne novosti
- 2. lastnost, značilnost novega: novost metode
- 3. zastar. novica, vest: izvedel je zanimivo novost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
novôta -e ž (ó) knjiž. novost: uvajati novote;
važna novota / knjižne novote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
novotaríja -e ž (ȋ) nav. slabš. novost: odklanjati, uvajati novotarije;
je proti vsaki novotariji;
nepotrebne novotarije / šolske novotarije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nóvum -a m (ọ̑) knjiž. novost: delo ni nikakršen novum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
patchwork1 -a cit. [pêčvórk] m (ȇ-ọ̑) 1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv; krpanka (1): Novost v modi je barvni patchwork
// tehnika skladanja in šivanja raznobarvnih vrst blaga v celoto: V prostem času se ukvarja s patchworkom 2. izdelek s takšnim vzorcem: Iz usnja, ki je bilo takrat sprejemljivo izključno za športne jopiče, je Cavalli naredil material za vse priložnosti: leta 1972 je predstavil patchwork, oblačila iz različnih koščkov usnja 3. kar je sestavljeno iz več različnih elementov; krpanka (2): Delajo nekakšen patchwork iz različnih romanov in dram E ← agl. patchwork iz patch 'krpa, zaplata' + work v pomenu 'izdelek'patchwork2 -- v prid. rabi
patchwork vzorec in vzorec patchwork; patchwork tehnika in tehnika patchwork; Znameniti stol Egg so preoblekli v patchwork tkanino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pluralizácija -e ž (á) povzročanje, omogočanje obstoja več enakovrednih, enako pomembnih sestavin: politična pluralizacija; pluralizacija medijev; Najzanimivejša novost v predlogu je nemara pluralizacija virov financiranja, ki bodo dopolnili zagotovljena proračunska sredstva E ↑pluralizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prezentírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. - 1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci
- 2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami
prezentíran -a -o: kako bo umetnina prezentirana v tujini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razhroščevánje -a s (ȃ) ugotavljanje in odpravljanje napak v računalniških programih: Majhna, a za programerje prijazna novost je nastavitev, ki povzroči, da se po koncu razhroščevanja samodejno zaprejo vse datoteke, ki jih je okolje odprlo, ko smo izvajali kodo E ↑razhroščeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sámoizbíren -rna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoizbiro: odprli so novo samoizbirno knjigarno;
samoizbirna trgovina s čevlji / novost je samoizbirna prodaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sámopredstavítev -tve ž (ȃ-ȋ) predstavitev samega sebe, svojega dela, programa: Novost letošnjega srečanja pa bodo samopredstavitve sodelujočih gledališč E (↑)samo... + (↑)predstavítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stêreozvók -a m (ȇ-ọ̑) dvo- ali večkanalno posnet ali predvajan zvok, ki ustvarja prostorski občutek: Pošiljanje podatkov po radijskih valovih ni več novost, v zadnjem času pa so se na trgu pojavile tudi naprave (slušalke, zvočniki ...), ki omogočajo brezžični prenos kakovostnega stereozvoka E (↑)stereo... + (↑)zvók
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zbírna mápa -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; portfolio (2 //): Novost sistema je osebna zbirna mapa dokazil o kandidatovi strokovni usposobljenosti, na podlagi katere komisija preveri in potrdi znanje, veščine, spretnosti in sposobnosti kandidatov
2. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, portfolio (3): V svojo zbirno mapo študenti lahko vložijo tudi sestavke, ki niso nastali po navodilih učitelja kot del pouka pisanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.