čár -a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave;
čar zvezdnega neba;
čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede
čarôbnost -i ž (ó)
knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta
// izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu
čarovítost -i ž (ȋ)
zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja
nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek;
neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah;
neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja
● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazennèizrazljívo prisl.:
bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega
očarljívost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost očarljivega človeka: prevzeli sta ga njena ljubkost in očarljivost / milina in očarljivost njenega glasu
šárm -a m (á) očarljivost, privlačnost: imeti šarm;
uporabila je ves svoj ženski šarm;
osebni šarm / pristni francoski šarm / to mesto ima zanj poseben šarm