bótoks -a m (ọ̑)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz ↑bo(tulín) + (↑)toks(ín)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.