kòl kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) - 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e)
// mučilni kol
● ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanju
♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča - 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
koníca -e ž (í) - 1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico; puščična, šivankina konica; ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike
// končni, ožji del česa sploh: konice čevljev; konica jezika, nosu / konice dreves / hoditi po konicah prstov
// tako oblikovan predmet: izdelovati, vgrajevati diamantne konice; luknje dela z jekleno konico / pero ima iridijevo konico
♦ arheol. na eni strani priostreno prazgodovinsko orodje ali orožje iz kamna, kosti, kovine - 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji: promet ob konicah je izredno gost; prodajne zmogljivosti v konicah ne zadoščajo / elektrika nove hidroelektrarne bo le za kritje konic / prometne konice
// navadno v povedni rabi najvišja dosegljiva ali dosežena stopnja: pri tem vozilu je konica 140 km na uro; prav v vojni tematiki je pisatelj dosegel svojo kvalitetno konico vrh, višek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
mína2 -e ž (ȋ) grafitni vložek za svinčnik: ošiliti mino;
vložiti v svinčnik novo mino / mine za patentne svinčnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
naostríti -ím dov., naóstril (ī í) narediti ostro: naostriti osti, strgalo / redko naostriti svinčnik ošilitinaostrèn -êna -o: naostren srp
● ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
našíliti -im dov. (í ȋ) redko ošiliti: našiliti svinčnike
● pes je našilil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
okoníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. natakniti konico: z železom okoničiti palico // ošiliti, priostriti: okoničiti kolokoníčen -a -o: okoničeni količki; okoničen z bakrom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
ošíliti -im dov. (í ȋ) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnikošíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil
ošíljen -a -o: ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik
● ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
ošpíčiti -im dov. (í ȋ) pog. - 1. ošiliti, priostriti: ošpičiti svinčnik / fižolovke so že ošpičili
- 2. ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on ošpičil; iz hudobije sta mu jih že veliko ošpičila
ošpíčen -a -o: ošpičen svinčnik
● ekspr. imeti ošpičen jezik biti odrezav, piker; ekspr. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
svínčnik -a m (ȋ) - 1. priprava iz lesene paličice z grafitnim vložkom za pisanje, risanje: ošiliti svinčnik; pisati s svinčnikom; konica svinčnika; nalivno pero in svinčnik / svinčnik se je zlomil / mehki ki ob manjšem pritisku dela vidno črto, trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto; mizarski svinčnik ploščat, z debelejšim vložkom
// barvni svinčnik z barvnim vložkom; rdeči svinčnik z rdečim vložkom; tintni svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve
// kovinska, plastična priprava, v katero se vloži mina, kemični vložek za pisanje, risanje: mina za svinčnik / kemični svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; tehnični svinčnik; pog. svinčnik na suho tinto kemični svinčnik - 2. um. mehek siv risarski material: oglje in svinčnik / risba v svinčniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
zašíliti -im dov. (í ȋ) redko ošiliti: zašiliti kolzašíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi shujšanosti se mu je brada zašilila; nos se ji je zašilil
zašíljen -a -o: zašiljen svinčnik
● ekspr. zašiljeni vrhovi gor ostri, koničasti
♦ arhit. zašiljeni lok šilasti lok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.
zašpíčiti -im dov. (í ȋ) pog. ošiliti, priostriti: zašpičiti kolzašpíčen -a -o: zašpičena palica
● pog. žival z zašpičeno glavo dolgo, ozko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.