abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 - 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol. ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E ← agl. abiotic iz (↑)a... + ↑biótski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defektenàbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) - 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
- 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika;
abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališčuaboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert;
abonmajska predstava / abonmajski razpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med. - 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
- 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početjeábotno prisl.: abotno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov;
abrazijska obala / abrazijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim;
absolutistična vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati;
absolutizirati pogojno znanstveno resnicoabsolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo - 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vpliveabstrahíran -a -o: abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumelabstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog;
abstruzna domislica;
abstruzno izražanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec;
acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij - 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
adaptíran -a -o: adaptirani prostori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problemaadekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
neskl. pril.: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistemadiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za paradoadjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med. ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
administratíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug
♦ zgod. administrativni socializem - 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola
administratívno prisl.: administrativno določene cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
administrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin;
admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ad óculos [-ok-] prisl. (ọ̑) knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adónis -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adópcija -e ž (ọ́) posvojitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati;
pren. domačini priseljencev niso adoptiraliadoptíran -a -o: adoptirana hči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adoptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče;
njegov adoptivni sin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adsorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas;
prva adventna nedelja / adventne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adventístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek;
adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adverbiálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. prisloven: adverbialno določilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
adverzatíven -vna -o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja
♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
advokátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli;
advokatska pisarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aeróbični -a -o prid. (ọ̄) ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko;
vaditelj aerobike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áerodinámičen in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek;
aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblikeáerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áerodinámika in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aerodróm -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)génaerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aerolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áeromehánika in aêromehánika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o silah in gibanju plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aeroplánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aerosól -a m (ọ̑) - 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
- 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áerostátičen in aêrostátičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk;
pionir aerostatične dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áerostátika in aêrostátika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áerotranspórt in aêrotranspórt -a m (ȃ-ọ̑; ȇ-ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àfebrílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ) med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran;
govoriti z afektiranim glasom;
afektirana ženska;
njeno afektirano govorjenje in vedenjeafektírano prisl.: afektirano govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aficírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vpliviaficíran -a -o: aficirano področje
♦ med. aficiran organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodniafiliíran -a -o: afiliirano podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini likiafíno prisl.: afino povezane tvorbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afirmatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
♦ filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aforístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil;
aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščinaaforístično prisl.: aforistično zasnovani dialogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme;
splošno znani aforizmi;
aforizmi o prijateljstvu;
aforizmi v verzih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afrikánski -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áfriški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
♦ zool. afriški slon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E ← agl. Afro-American iz ↑áfro... + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
afrónt -a m (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront;
afront proti predstojnikom / prenesti afront
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòpáfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agencíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agêntovski in agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) agentski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agêntski in agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agílen -lna -o prid., agílnejši (ȋ) delaven, prizadeven: agilen član društva;
bili smo premalo agilni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agitacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od agitacija: agitacijski govor;
agitacijska kampanja;
agitacijsko delo, sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agitatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agitátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop;
agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agítpróp -a m (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop;
član agitpropa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agítprópovski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina;
agitpropovski značaj njegovega delovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aglutinatíven -vna -o prid. (ȋ) med. sposoben aglutinirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agnátski -a -o (ȃ) pridevnik od agnat: agnatske pravice;
agnatsko sorodstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk;
njegovo agnostično stališče
♦ med. agnostična motnja agnozija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agnóstik -a m (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agógičen -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agógika -e ž (ọ́) muz. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agón -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni;
pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agonálen1 -lna -o (ȃ) pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agonálen2 -lna -o (ȃ) pridevnik od agon: agonalne prireditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agóra -e ž, in agorá neskl. (ọ̑; ȃ) pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ágov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agráren -rna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka
- 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agrárnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agregáten -tna -o prid. (ȃ) - 1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
- 2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene;
agresivna politika, vojna;
agresivno dejanje;
sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven
♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agresívno zdrávljenje -ega -a s (ȋ, á) med.
zdravljenje s precej skrajnimi, radikalnimi metodami in snovmi: V primeru napredovalih aterosklerotičnih sprememb poleg spremembe življenjskega sloga zdravnik uvede tudi agresivno zdravljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agrikultúren -rna -o (ȗ) pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ágrobiologíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ágrokemíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ágromelioracíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na agromelioracijo: agromelioracijski ukrepi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum;
odlok, zakon o agrominimumu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agronomíja -e ž (ȋ) veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za agronomijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
agronómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na agronome ali agronomijo: agronomski študij;
agronomska fakulteta;
agronomsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ágrotéhničen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi;
agrotehnična metoda;
moderna agrotehnična sredstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áhasverski -a -o (ȃ) pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aháten -tna -o prid. (ȃ) ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška;
ahatni prstani / ahatno steklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Ahílov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit
● to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àhistóričen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi;
ahistorično razlaganje Balzacovega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ahój medm. (ọ̑) pri klicanju (na daljavo) izraža opozorilo: ahoj, kje ste?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àhumán -a -o prid. (ȁ-ȃ) ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet;
ahumane metode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aitiologíja tudi ajtiologíja -e [ajt-] ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aitiolóški tudi ajtiolóški -a -o [ajt-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ajatóla -e in -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na koranu: ajatola je spregovoril vernikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ájbišev -a -o (á) pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ajdínski in ájdinski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nar. vzhodno ajdov: ajdinska moka / ajdinske pogače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ájdov -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet;
ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom
♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ájdovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ájevski -a -o prid. (ā) lingv. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki se nanaša na ajurvedo: ajurvedska masaža; Ajurvedski zdravnik mora biti odličen opazovalec, poleg tega svoje znanje in vedenje dopolnjuje vse življenje E ↑ájurvéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akácijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akadémičen -čna -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akademíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava;
akademijske publikacije / akademijske predavalnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akadémiški -a -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademiški študij / akademiško društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akadémski -a -o prid. (ẹ̄) - 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo - 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta
- 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini
// slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje
akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akántov -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àkataléktičen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ákati -am nedov. (ā) lingv. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akceleracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcentologíja -e ž (ȋ) veda o akcentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E ↑akcentológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcentolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcêntski in akcéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok;
akcentsko mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcentuacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekstakcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akceptacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akceptacija: akceptacijska klavzula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcépten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od akcept: akceptni kredit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcesíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcesija: akcesijski katalog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcesóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek;
to je le akcesoren pojav
♦ gozd. akcesorna sestavina lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcesóričen -čna -o prid. (ọ́) redko akcesoren: ta pojav je akcesoričen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcidénčen -čna -o prid. (ẹ̑) akcidentalen: akcidenčni nagibi
♦ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcidentálen -lna -o prid. (ȃ) nebistven, stranski: akcidentalni argumenti;
akcidentalni znaki bolezni;
akcidentalna lastnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcíjski in ákcijski -a -o prid. (ȋ; á) delniški: akcijski kapital;
akcijska družba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ákcijski in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ) - 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra
- 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akcionárski -a -o prid. (á) delničarski: akcionarsko podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aklimatizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen: aklimatizacijska sposobnost organizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aklimatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore;
nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeliaklimatizíran -a -o: aklimatizirani bombaževec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àkonfesionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akórd1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord;
slišijo se akordi harmonike, klavirja;
močni akordi;
pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu;
čisti barvni akordi;
mračni akordi življenja
♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akórd2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akórden1 -dna -o (ọ̑) pridevnik od akord1: akordna glasbila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akórden2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na akord2: akordna mezda;
ugodne akordne postavke / akordno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akórdeon -a m (ọ̑) redko klavirska harmonika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akórdičen -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akórdika -e ž (ọ́) muz. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike // nauk o akordih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akóv -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akrabòlt medm. (ȍ) pog. izraža podkrepitev trditve: akrabolt, ta pa zna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E ← nem. akratothermal iz ↑akrátotêrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika
- 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akreditíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček;
na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar
♦ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akriláten -tna -o (ȃ) pridevnik od akrilat: akrilatna smola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akrílen -lna -o prid. (ȋ) kem. akrilaten: akrilne smole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akrobátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu
♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àkromátičen -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv;
akromatično lečje / akromatične barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àkromátski -a -o prid. (ȁ-ȃ) fiz. akromatičen: akromatsko lečje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akrópola -e ž (ọ̑) pri starih Grkih najvišji utrjeni del mesta: atenska akropola;
pren., ekspr. ljubljanska akropola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akróstih tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksamíten -tna -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz aksamita: aksamitna obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksiálen -lna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksiologíja -e ž (ȋ) filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksiolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aksiologija: aksiološki problem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksióm -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom;
postaviti aksiom;
matematični aksiomi;
aksiomi filozofije;
matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksiomátičen -čna -o prid. (á) knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda;
aksiomatična načela // neizpodbiten, nedvomen: aksiomatična resničnost; aksiomatično dejstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksiomátika -e ž (á) knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike
♦ mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije // veda o aksiomih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksiómski -a -o prid. (ọ̑) redko aksiomatičen: aksiomska metoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksolótel -tla m (ọ̄) zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aksonométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aksonometrijo: aksonometrični naris;
aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ákt -a m (ȃ) - 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe
// spolni akt spolno občevanje - 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
- 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
- 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktêr -ja m (ȇ) - 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju faktor, činitelj
- 2. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktêrski -a -o (ȇ) pridevnik od akter: akterske sposobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktinomikóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktív -a m (ȋ) - 1. najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli
- 2. delovna skupina: aktiv mladih zadružnikov; strokovni aktiv slavistov
// žarg. sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktíven -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) - 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani - 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áktiven -vna -o (ȃ) pridevnik od áktiv, tvoren: aktivni način;
aktivna glagolska oblika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting;
aktivistična mladina;
rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktivístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktuálen -lna -o prid., aktuálnejši (ȃ) - 1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben: aktualni dogodki, problemi; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna nujna, važna
- 2. redko dejanski, stvaren: aktualna in potencialna vrednost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktualístičen -čna -o prid. (í) ki poudarja sodobno problematiko: idejna in aktualistična poezija / slabš. aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktualizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti aktualno, sodobno, posodobiti: aktualizirati pouk;
aktualizirati dramo, revijo / aktualizirati vprašanje mladinskega prestopništva načeti, sprožitiaktualizíran -a -o: nova, aktualizirana izdaja knjige
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aktuárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na aktuarje: aktuarski posli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akumulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen;
akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akumulatíven -vna -o prid. (ȋ) ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje;
ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akumulátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akumulator:- a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije
// akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev - b) akumulatorski tlak; akumulatorska para
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akumulírati -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo // ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapitalakumulíran -a -o: sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akuráten -tna -o prid. (ȃ) star. točen, natančen, vesten: akuraten uradnik;
čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akústičen -čna -o prid. (ú) - 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro sliši
♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok - 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú) ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akústika -e ž (ú) - 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko
- 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akúten -tna -o prid., akútnejši (ȗ) - 1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje
- 2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akutírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črkoakutíran -a -o: akutiran samoglasnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ákuzativen -vna -o prid. (ȃ) lingv. tožilniški: akuzativni predmet;
akuzativna zveza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akvamarínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akvarélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret;
akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akvárijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina;
akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akvarístika -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko;
ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akviléjski -a -o (ẹ̑) pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
akvizitêrski -a -o (ȇ) pridevnik od akviziter: akviziterski uspeh;
akviziterska služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alabástrn -a -o prid. (ā) ki je iz alabastra: alabastrn kip;
alabastrna ura, vaza;
pren. alabastrn vratalabástrno prisl.: alabastrno bele roke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alabástrov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alabástrski -a -o prid. (ā) tak kot iz alabastra: alabastrske roke;
alabastrska ramena / redko alabastrska svetilka alabastrna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alarmánten -tna -o prid. (ȃ) ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi;
spet krožijo alarmantne vesti;
alarmantno znamenje bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alármen -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec;
alarmna naprava opozorilna, svarilna // poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alarmírati -am dov. in nedov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo;
alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mestoalarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
albanístika -e ž (í) veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
albánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Albance ali Albanijo: albanski jezik;
albanska meja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
albumínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
álbumski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na album: albumski list / albumski verzi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aldehíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aldehid: aldehidna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aleatóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aleatóričen -čna -o prid. (ọ́) muz. značilen za aleatoriko: aleatorični kontrapunkt;
aleatorični način komponiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aleatórika -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alegóričen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alegorijo: alegorična oseba, slika;
alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alegóričnost -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegoričnost njegove drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alegórika -e ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegorika in simbolika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aleksandrínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost
♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alêrgičen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik;
alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alergíjski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na alergijo: alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice; Pri zdravljenju alergijskih bolezni je najpomembnejši ukrep izogibanje alergenu, na katerega smo preobčutljivi E (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alergolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E ↑alergologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alfabétičen -čna -o prid. (ẹ́) star. abeceden: alfabetični seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alfabétski -a -o prid. (ẹ̑) abeceden: alfabetska ureditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é) ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E ← agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
álfa rómeo tudi álfa roméo -a m (ȃ-ọ̑; ȃ-ẹ̑) avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
álgast -a -o prid. (ȃ) poln alg: algaste mlake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
algébra in álgebra -e ž (ẹ̑; ȃ) veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki: razvoj algebre / danes je na urniku algebra namesto geometrije; učbenik algebre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
algebráičen -čna -o prid. (á) mat. nanašajoč se na algebro: algebraična enačba / algebraično število
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
algebrájski -a -o prid. (ȃ) mat. nanašajoč se na algebro: algebrajska enačba, funkcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
algébrski -a -o prid. (ẹ̑) mat. nanašajoč se na algebro: algebrska enačba, funkcija / algebrsko številoalgébrsko prisl.: seštevati algebrsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
algónkij -a m (ọ̄) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
algóvnica -e ž (ọ̑) zool. med algami živeča morska riba avstralskih morij, Phyllopterix eques
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alienacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od alienacija: alienacijska problematika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alienírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira;
človek se alienira v mehanizaciji življenjaalieníran -a -o: alienirano delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alifátski -a -o prid. (ȃ) kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin;
alifatske spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aliíran -a -o prid. (ȋ) knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alikvóten tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine
♦ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alimentacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor; alimentacijska pravica zakonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alimentáren -rna -o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aljáški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo
♦ vrtn. aljaška pacipresa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkájski -a -o prid. (ȃ) lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina;
alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkáličen -čna -o prid. (á) kem. alkalen: alkalična raztopina / alkalična reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkálijski -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkalóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkíden -dna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkimístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica;
alkimistično eksperimentiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola;
konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv;
alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje
♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohóličarka -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohóličen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alkoholike: alkoholična klinika / zastar. alkoholične pijače alkoholne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohólik -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik;
kroničen, notoričen alkoholik;
dispanzer za alkoholike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkoholizírati -am nedov. in dov. (ȋ) dodajati čemu alkohol: alkoholizirati kompot;
alkoholizirati vinoalkoholizíran -a -o opit, pijan: alkoholiziran človek; voznik je bil alkoholiziran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohólnat -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje alkohol: alkoholnata tekočina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohólov -a -o (ọ̑) pridevnik od alkohol: alkoholova vnetljivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkohólski -a -o prid. (ọ̑) redko alkoholen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkóva -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa;
posteljo ima v alkovi materine spalnice;
soba z alkovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkóven -vna m (ọ̑) knjiž., redko alkova: postelja stoji v alkovnu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alkóven -vna -o (ọ̑) pridevnik od alkova: alkovni zastori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ) ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
almanáh -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov;
pesniški almanah;
sodelavec, urednik almanaha
♦ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
almanáhovski -a -o (ā) pridevnik od almanah: almanahovska poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑) izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven! // pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alocírani -a -o prid. (ȋ) fin. razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna; Za delitev finančnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E ↑alocírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alód tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́) zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod;
lastniki svobodnih alodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alodiálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alod, alodij: alodialna posest / alodialne zadeve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ) aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E ← nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alofón -a m (ọ̑) lingv. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àlógičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo;
alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àlógičnost -i ž (ȁ-ọ́) značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alohtón -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline
♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alója in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih;
sprehajati se med alojami in palmami
♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alójev -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alojo: alojevi listi / alojev sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alojzijevíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Alojzijevišče: alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alójzijevski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alójzijski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alójznik -a m (ọ̑) alojzijeviščnik: bil je sprejet med alojznike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alokácija -e ž (á) knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička;
alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih;
alokacija dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alomórf -a m (ọ̑) lingv. varianta morfema zaradi spremenjenega okolja: predlog h je alomorf predloga k
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alónža -e ž (ọ̑) fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alopátičen -čna -o (á) pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alotrópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alotropijo: alotropne oblike ogljika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alpákast1 -a -o prid. (ȃ) ki je iz tkanine alpaka: alpakast jopič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alpákast2 -a -o prid. (ȃ) ki je iz kovine alpaka: alpakast jedilni pribor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alpinístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem: alpinistični klub;
alpinistični odsek Planinske zveze / alpinistična dejavnost; organizirati planinska in alpinistična predavanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alpinízem -zma m (ī) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alpínski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota
- 2. alpinističen: alpinski klub
- 3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
álpski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta;
alpske dežele;
alpsko podnebje;
alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alterírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo
♦ med. tkivo alterira se spremenialteríran -a -o: duševno alteriran človek
♦ muz. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alternatíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na alternativo: alternativni predlog; alternativno vprašanje; mnenja so precej alternativna / alternativna možnost; sprejeti alternativno rešitev
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene - 2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áltovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alt: altovski glas / altovska arija
♦ muz. altovski ključ C ključ na tretji črti črtovja; altovska oboa oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
altruístičen -čna -o prid. (í) poln altruizma, nesebičen: altruističen človek;
njegovo ravnanje je altruistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
áltsaksofón -a m (ȃ-ọ̑) muz. saksofon z višje ležečim tonskim obsegom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alumínijast -a -o prid. (í) ki je iz aluminija: aluminijasti izdelki;
aluminijast novec;
aluminijasta cev, oprema, posoda // podoben aluminiju: aluminijast sijaj; aluminijasta barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alumínijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina
♦ kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja // aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alumínijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijska industrija / aluminijska pločevina aluminijasta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aluviálen -lna -o prid. (ȃ) geol. holocenski: aluvialen prod;
aluvialna naplavina;
aluvialna plast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
aluzívni -a -o prid. (ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludíratialuzívno prisl. (ȋ)
V pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi, saj bolj kot sama vsebina ali forma tega pesemskega odlomka v našem slušnem spominu odmeva melodija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alvéola tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. - 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
- 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alveoláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alzáški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Alzacijo: alzaški hribi / alzaška noša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
alžírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Alžirce ali Alžir: alžirsko narodnoosvobodilno gibanje / uvažati alžirske pomaranče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amalgámski -a -o (ȃ) pridevnik od amalgam: amalgamska plomba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov;
nastop amaterskih igralskih skupin;
svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amazónka in amacónka -e ž (ọ̑) - 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
- 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amazónski in amacónski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na amazonko: ženska amazonske narave / amazonska obleka
- 2. nanašajoč se na reko Amazonko: amazonski pragozdovi
♦ zool. amazonska papiga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ) 1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka 2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambiciózen -zna -o prid. (ọ̑) ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev: ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen;
ambiciozen igralec;
biti bolestno ambiciozen / ambiciozen načrt; ambiciozne zahteve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambicióznež -a m (ọ̑) nav. slabš. ambiciozen človek: karieristi in ambiciozneži;
tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambicióznost -i ž (ọ̑) lastnost ambicioznega človeka: bolestna ambicioznost;
zdrava ambicioznost mladine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambiênten in ambiénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na ambient: ambientne značilnosti / knjiž. hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambivalénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos;
ambivalentni značaj dubrovniške književnosti;
ambivalentna osebnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambón -a m (ọ̑) rel. vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje svetega pisma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambrózija -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž., redko zelo dobra jed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́) pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambrozijánski -a -o prid. (ȃ) rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred;
ambrozijansko petje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambrózijski -a -o prid. (ọ́) knjiž. ki diši kot ambrozija: ambrozijske kapljice / čudovita ambrozijska noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambulánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon;
ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambulánten -tna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
- 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina
ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ambulatórij -a m (ọ́) raba peša zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij;
ambulatorij za otroke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amében -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na amebo: amebno gibanje
♦ med. amebna griža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ameboíden -dna -o prid. (ȋ) podoben amebi: ameboidna oblika / ameboidno gibanje levkocitov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amenoróičen -čna -o (ọ́) pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
američánski -a -o prid. (ȃ) zastar. ameriški: američanski Slovenci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amerikanístika -e ž (í) veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amerikanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati ameriškemu načinu življenja in mišljenja: amerikanizirati umetnost;
evropski priseljenci so se hitro amerikaniziraliamerikanizíran -a -o: amerikanizirani Slovenci; nekatera evropska mesta so precej amerikanizirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amerikánski -a -o prid. (ȃ) - 1. pog. ameriški: kamion amerikanske znamke / vse je potekalo z amerikansko naglico
- 2. nanašajoč se na amerikance: za vrati je stal pripravljen amerikanski kovček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom;
ameriška celina;
razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amêrištvo -a s (ȇ) značilnosti, lastnosti Američanov: razpravljati o bistvu amerištva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ametísten -tna -o prid. (ȋ) - 1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan; ametistna ogrlica
- 2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ametístov -a -o (ȋ) pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amfíbijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na amfibijo: amfibijska žival / amfibijski tank; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad napad z amfibijskimi vozili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amfiból -a m (ọ̑) min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino: zrna amfibola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amfibólov -a -o (ọ̑) pridevnik od amfibol: amfibolov azbest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amfiteatrálen -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnicaamfiteatrálno prisl.: ravnina se amfiteatralno dviga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amfiteátrski -a -o prid. (á) amfiteatralen: amfiteatrsko prizorišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amfotêren -rna -o prid. (ȇ) kem. sposoben delovati kot baza ali kot kislina: amfoterni oksidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amílalkohól -a m (ȋ-ọ̑) kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amínski -a -o prid. (ȋ) kem. izveden iz amoniaka: aminska spojina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amnestíjski -a -o (ȋ) pridevnik od amnestija: amnestijski odlok, zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amnestírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati, podeliti amnestijo: za državni praznik so jih amnestiraliamnestíran -a -o: amnestirane osebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amóniak -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amóniakov -a -o (ọ̑) pridevnik od amoniak: amoniakova raztopina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amónij -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amónijev -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat;
amonijeve soli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àmorálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek;
amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amórfen -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip;
amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amórfnost -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost: amorfnost gmote / amorfnost sloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Ámorjev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Amorja: Amorjev kip
● knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amortizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek
♦ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amortizírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva
- 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira
- 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico
amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira
amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivne priredju - 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
- 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
- 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
- 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ampêrski -a -o (ȇ) pridevnik od amper: amperska skala na ampermetru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amplitúden -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na amplitudo: amplitudni kot;
amplitudna modulacija modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ampulíran -a -o prid. (ȋ) ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amputacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amputacijo: amputacijski štrcelj
♦ med. amputacijski nož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
amputírati -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti amputacijo: amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prsteamputíran -a -o: amputirano stopalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àmúzičen -čna -o prid. (ȁ-ú) ki je brez čuta, smisla za umetnost: amuzično občinstvo umetnika ne razume;
estetsko amuzičen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
àmuzikálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki je brez čuta, smisla za glasbo: je povsem amuzikalen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anabaptístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na anabaptiste ali anabaptizem: anabaptistična sekta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anabaptístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anabaptiste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ànacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov;
očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anaeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje ne potrebuje prostega kisika: anaerobne bakterije / anaerobno gnitje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anaerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anafiláktični -a -o prid. (á) med. ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anafóričen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na anaforo: anaforična stanca
♦ lingv. anaforični zaimek zaimek, ki obnavlja pomen predhodne besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anagráf -a m (ȃ) adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta // urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anagráfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na anagraf: anagrafski podatki / anagrafski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anahorétski -a -o (ẹ̑) pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anahronístičen -čna -o prid. (í) ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika;
anahronistično gledanje na dobo;
to delo je danes že anahronistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anakónda -e ž (ọ̑) zool. zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anakreóntik -a m (ọ́) lit. kdor piše anakreontske pesmi: slovenski anakreontik Vodnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anakreóntika -e ž (ọ́) lit. pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen: Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anakreóntski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anakreontike ali anakreontiko: anakreontska motivika;
anakreontska pesem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
análen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na anus: analna odprtina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analfabétski -a -o (ẹ̑) pridevnik od analfabet: analfabetski tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analístičen -čna -o prid. (í) knjiž. nanašajoč se na anale: analistična pripoved
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analítika -e ž (í) nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analízen -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu
♦ teh. analizna tehtnica analitična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analógen -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj;
moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji
♦ biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analógičen -čna -o prid. (ọ́) analogen: analogični zaključki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
analógnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost analognega, podobnost: analognost literarnih procesov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anamnéstičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anamnéza -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze;
bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ánanasov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ananas: ananasovi lističi / ananasov kompot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anapéstovski -a -o (ẹ̑) pridevnik od anapest: anapestovski ritem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anárhičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejena
♦ polit. anarhična doba doba brezvladja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anarhístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na anarhiste ali anarhizem: anarhistični elementi;
anarhistična miselnost;
anarhistično pojmovanje demokracije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anarhístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anarhiste: anarhistovski atentat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anarhoíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika;
anarhoidno pojmovanje demokracije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anárhoindividualístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov;
anarhoindividualistično gledanje na stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anárhosindikalístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na anarhosindikalizem: anarhosindikalistična organizacija;
anarhosindikalistično pojmovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anastátičen -čna -o prid. (á) tisk., nekdaj nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja: anastatični ponatis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anatóm -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa;
pren. pisatelj je anatom duše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anatómičen -čna -o prid. (ọ́) star. anatomski: anatomični ustroj roke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anatomíja -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anatomizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti: anatomizirati človekovo ravnanjeanatomizíran -a -o: anatomiziran značaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
anatómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za anatomijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 40039 zadetkov.