abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àbšolonov -a -o prid. Absolonov: Ábsolonova lepota KM 1783, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
adriánski -a -o prid. jadranski: na Adriánſzkom mourji KŠ 1771, 425
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
afrikánski -a -o prid. afriški: živé po püščavaj afrikanski AI 1878, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ágnecov -a -o prid. jagnjetov: obejlili ſzo gvant ſzvoj vu Ágneczvoj krvi KŠ 1771, 780; pren. bodete popejvali Moj'zesovo i Ágneczovo peſzen BKM 1789, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
agoštánski -a -o prid. avgsburški: nikaj neznajoucsi od Agosztanszke vere KOJ (1914), 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ahaínski -a -o prid. ahajski: Ár ſze je dopadnolo Maczedonſzkim i Achainſzkim KŠ 1771, 483
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aldüvàti -ǘjem nedov. darovati, žrtvovati: te iſzte áldove cse ſztoukrát áldüje KŠ 1771, 688; tebi aldüjem moj Boug KM 1783, 3 aldüvajóuči tudi aldüjóuči -a -e darujoč, žrtvujoč: ſzam ſzebe áldüvajoucsi KŠ 1771, 683; poſzujhni milosztivno âldüvajoucsega Redovnika molitve KM 1783, 108; Áldüjoucs BKM 1789, 86 áldüvani -a -o darovan, žrtvovan: nedú'zno áldüvan KAJ 1848, 117; Od bolvanom áldüvani pa známo KŠ 1771, 504; Ocsi Nebeſzkomi aldüvani KMK 1780, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aleksandriánski -a -o prid. aleksandrijski: ládjo Alexandriánſzko KŠ 1771, 424
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Alféušov -a -o Alfejev: ſzin Alfeuſov KŠ 1771, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
amerikánski -a -o prid. ameriški: amerikanszko blago AI 1875, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Andrášin -a -o prid. Andrejev, Andražev: po szrejdi Andrásinoga tábora idoucs na glász kricsi KOJ 1848, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Andrášov -a -o Andrejev, Andražev: je bio niksega Jónáſa ríbicsa ſzin, brat Andráſov KŠ 1771, 699
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àngjelski -a -o prid. angelski: Angyelſzko Pozdrávlanye KMK 1780, 31; Krüh Angyelszki KM 1783, 57; ſereg angyelſzki BKM 1789, 1b; rejcs angyelſzko SŠ 1796, 60; angyelſzko moucs KŠ 1754, 251; z-Angyelſzkov KŠ 1771, 669; Po angyelszkoj právoj povészti BRM 1823, 4; Na angyelszko nedelo KOJ 1845, 93; Koróno angyelszko je dáo prineszti KOJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
angliánski -a -o prid. angleški: Angliánſzka (Kralevcsina) KM 1790, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
anglùški -a -o prid. angleški: velkoga glásza angluski brodár KAJ 1870, 154
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Antikrìstušov -a -o Antikristov: düh je Antikriſztuſov KŠ 1771, 732
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àpiušov -a -o prid. Apijev: notri do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Apòlošov -a -o prid. Apolonov: jaſz pa Apolloſov KŠ 1771, 491
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
apòštolski -a -o prid. apostolski: Vadliványe Apoſtolszko ABC 1725, A5a; Vadlüványe Apoſtolſzko SM 1747, 44; Apoſtolſzko Vadlüvanye KŠ 1754, 6b; od Apoſtolſzki mo'zákov KŠ 1771, A5a; Od Apoſtolſzke Vöre vadlüványa KMK 1780, 8; Deneſz Apoſtolſzka ſrcza BKM 1789, 119; Apoſtolſzka Mati Czérkev KM 1790, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
arabínski -a -o prid. arabski: gde le'si ország Arabinſzki SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
arhàngjelski -a -o prid. arhangelski: zarchangyelſzkim gláſzom KŠ 1771, 621
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
armeniánski -a -o prid. armenski: armenianszke 'zenszke AIP 1876, br. 6, 7; armenijanszke dekline AIP 1876, br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Áronov -a -o prid. Aronov: i 'zena nyegova z-Árronovi csér KŠ 1771, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
áronski -a -o prid. aronski: Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Arpádov -a -o prid. Arpadov: za Krále Arpádovoga Roda KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àserski -a -o prid. Aserjev: csi zplemena Aſſerſzkoga KŠ 1771, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
asiriánski -a -o prid. asirski: po Aſſiriánſzkoj vouzi KŠ 1771, 700; Aſziriánſzki kráo Szalmanazar je pozájao váras KM 1796, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
atenašánski -a -o prid. atenski: mo'zjé Athenasánſzki KŠ 1771, 396
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àtilov -a -o prid. Atilov: Atilovi szinovje KOJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àugsburski -a -o prid. augsburški: na tanáts augburszkoga Püspeka KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
austriánski -a -o prid. avstrijski: Erneszta austriánszkoga Hercega KOJ 1848, 20; za Krále Austriánszkoga Roda KOJ 1848, 76; ausztriánszko poszlaniksztvo szvoja szedsztva dr'zi AI 1875, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
azijátski -a -o prid. azijski: živé po püščavaj afrikanski i srednje azijatski AI 1878, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ažiánski -a -o prid. azijski: vſzejm obcsiſzkim A'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bábelski -a -o prid. babilonski: vu glaszovitoga Bábelszkoga türna pre'smetnom zidanyi KOJ 1833, IX; liki bábelszki türen KOJ 1833, IX
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
babilónski -a -o prid. babilonski: za vrejmena Babilonſzkoga ſzeljenya KŠ 1771, 5; od Babilonſzkoga turna KM 1796, 13; Babilonſzko robſztvo je trpelo KM 1796, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bàbinski -a -o prid. babji: Szveczke i babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
báčki -a -o prid. bački: niki Vid bácski veliki Spán KOJ 1848, 21; vu bácskom vármegyévi KOJ 1848, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bàjcarski -a -o prid. rudarski: oblêcsi gori eto bajcarszko nosnyo KAJ 1870, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bàjcki -a -o prid. rudniški: odegnani je na bányſzko, ali ſzi bojdi, bajczko delo KŠ 1771, 765
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Bálamov -a -o prid. Balamov: Gori je zísla lejpa Bálámova zvejzda BKM 1789, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bàlžamni -a -o prid. balzamov: I nyé bal'zamna szaga KAJ 1870, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bánjski -a -o prid. rudniški: odegnani je na bányſzko, ali ſzi bojdi, bajczko delo KŠ 1771, 765
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bánski -a -o prid. banski: banska pout KOJ (1914), 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
baràčki -a -o prid. meniški: je Luther vu baracskoj hali prisao KOJ 1845, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Bàrakiašov -a -o prid. Barakijev: Barakiáſovoga ſziná KŠ 1771, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Bàrnabašov -a -o prid. Barnabašev: Barnabáſove ſzeſztré KŠ 1771, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
báršonsti -a -o prid. žameten: z-bársonsztmi ocsámi AIP 1876, br. 9, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bátriv -a -o prid. pogumen: Prvle ſzo bojazlívi Bilí, zdâ pa bátrivi BRM 1823, 94; pren. Bátriv bojdi, nikaj ſze ne boj tvoj grejhov, Ar te je odküpo Kriſztus ſzvojom ſzmrtjom SŠ 1796, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bátriven -vna -o prid. 1. pogumen: kak huszar vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny szpômenek posztavo szebi AI 1875, br. 2, 5 2. trden, primeren: Szkrben vért je i na tom, da tak szenô kak ôtavo na sühom i batrivnom meszti szprávi vküp na zimo KAJ 1870, 122 3. miren, varen: ár mili tí Goszpodne szam bátrivno prebivaliscse TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bátrivitel -a tudi bátriviteo -ela m tolažnik, hrabritelj: O, batrivitel ſzvéti Düh SM 1747, 56; bátriviteo Dujh ſzvéti KM 1783, 229; Vu szmrti nas bátrivitel BKM 1789, 70; Szvéti Duh nas bátrivitel BRM 1823, 87; V-szmrti nam je bátrivitel KAJ 1848, 6; Nejmamo bátrivitela SŠ 1796, 43; obvzétom Szrdcz tú'zni bátriviteli KAJ 1848, 9; Angele bátrivitele KAJ 1848, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bèčki -a -o prid. dunajski: Csi stoj od cente i od fünte gucsi, more szvetlo vöpovedati, steroga razmi, becsszkoga i zákonszkoga AI 1875, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
béčni -a -o prid. dunajski: odked sze bécsni mir imenüje KOJ 1848, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bedásti -a -o prid. bedast: Ostoba; bedászti KOJ 1833, 167; i tak bedaſzta oſztánem KM 1790, 60; Oh bedáſzta ſzam bila SIZ 1807, 60; stere szi bedászti lüdjé szami naprávijo KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
béjli -a -o prid. bel: lepo belo lišo má AI 1878, 10; nego z-bêlov krájdov KAJ 1870, 9; Planine szo bêle AIN 1876, 12; gvant pa nyegov je bejli KŠ 1771, 56; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; do Bejloga (mourja) KŠ 1771, A5b biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41 béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bèlnat -a -o prid. belkast: Belnate fárbe je z debelim telom [sviloprejec] AI 1878, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bélosívi -a -o prid. belosinji: Beli sklez stéblo z belosivimi listi AI 1878, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Bènjaminov -a -o prid. Benjaminov: pokolejnya Benjaminovoga KŠ 1771, 596
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bernardínski -a -o prid. bernardinski: na Bernardinskoj gori v Švájci AI 1878, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bèsen tudi béjsen -sna -o prid. besen: Dühös, bejszen KOJ 1833, 154; bejszni rod poganſzki BKM 1789, 321; kakti bejsznoga psza KOJ 1845, 97; dvá vragometna beſzna jáko KŠ 1771, 27; odvrni kraj od náſz ete bejſzni ſzvejt KŠ 1771, 831; bráni odvſzej bejſzni KŠ 1771, 844
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
betániánski -a -o prid. betanijski: Od bethániànſzkoga Lázara KŠ 1771, 302
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
betéžen -žna -o prid. bolan: bete'zen le'zim KŠ 1754, 241; beté'zen AIN 1876, 14; vſzigdár je beté'sna bila KM 1790, 46; Betésnoga Csloveka molitve SM 1747, 56; zgledni ſze na ovoga naſſega betésnoga SM 1747, 61; zvuna réd pa tim betésnim SM 1747, 214; doſzta beté'zni zvrácsi KŠ 1771, 47; pren. na beté'znoj poszteli TA 1848, 34 betéžni -oga sam. bolnik: nego ti beté'zni KŠ 1771, 27; vrácſi beté'sne KM 1783, 11; Betésne ſcsé vrácſiti BKM 1789, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bètlehemski -a -o prid. betlehemski: Od Bethlehemſzke diczé vmárjanyá KŠ 1771, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bičǜvati -ǘjem nedov. bičati: bodo váſz bicsüvali KŠ 1771, 32; pren. Goſzpoud bicsüje pa vſzákoga, ſteroga za ſziná prímle KŠ 1771, 694; Kak dober otecz te je bicsüvo BKM 1789, 354 bičǜvani -a -o bičan: za naſſih grehov volo bicsüvan SM 1747, 12; bicsüvan i bit KŠ 1754, 107; nej ſzamo bicsüvani KM 1796, 108; Jezuſa bicsüvanoga KŠ 1771, 152; Jezus bicsüvani KM 1783, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bìster -tra -o prid. 1. bister, prodoren, oster: Cslovek je biszter bio AI 1875, kaz. br. 7; dvej okej bistrivi BJ 1886, 42; Nogé nyihove ſzo biſztre na krvi prelejávanye KŠ 1771, 453 2. hiter: Kako biſztra ſztrejla BKM 1789, 166 najbistréjši -a -e najhitrejši: Najbistrejšega konja dojde AI 1875, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bìstrički -a -o prid. bistriški: za bisztricskoga Grofa vcsini KOJ 1848, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bìti bìjem nedov. biti, tolči, tepsti: ka me biješ KŠ 1771, 326; zapovedali ſzo nyidva ſibami biti KŠ 1771, 393; i bili ſzo ga KŠ 1771, 399; i bijeta zemlo zevſzákim vdárczom KŠ 1771, 785 bìti se bìjem se biti se: ſze v-prſzi bije KM 1783, 128; ſze je bio vu prſzi KŠ 1771, 231 bíti -a -o bit, tepen: je bicsuvan i bit KŠ 1754, 107; ſzluga pa bit bode zvnougim KŠ 1771, 214
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bívati -am nedov. bivati, živeti: biva žerjav po močvarni kraji AI 1878, 26; gde lidjé bivajo AI 1878, 8 bivajóči -a -e bivajoč: Te bivajôcsi vu Nébi TA 1848, 3; bivajôcsi vu püscsávi TA 1848, 57; szaszi sze pred nyim vsze bivajôcse na zemli TA 1848, 25; bistra srvár bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16 bívani -a -o obstoječ: szamo vu mislênyi bivano dugoványe znamenüje AIN 1876, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blagoslòven -vna -o prid. blagoslovljen: Kak drúge tvoje blagoſzlovne BKM 1789, 398; pôt blagoſzlovna BRM 1823, 348; Blagoslovna kapla BJ 1886, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blagoslòviti -im dov. blagosloviti: ino ga je blagoſzlovo TF 1715, 39; blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; Bogh blagoſzlovi ti náz ABC 1725, A7a; Blagoſzlovi náſz Boug BKM 1789, 153; zevſzim dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; ſteri je náſz blagoſzlovo KŠ 1754, 104; vtebi ſze, praj, blagoſzlovijo vſzi národje KŠ 1771, 561 blagoslòvivši -a -e ko je blagoslovil: I blagoſzlovivſi vlomo ga je KŠ 1771, 513; i blagoſzlovivſi dáo ga je vuscenikom KŠ 1771, 283 blagoslòvleni tudi blagoslòveni -a -o blagoslovljen: Blagoſzlovlen Boug BKM 1789, 7; csi gli blagoſzlovleno KŠ 1754, 86; Telou ſze meni vu blagoſzlovenoi ofri dáva TF 1715, 40; Blagoſzlovleni bodejo SM 1747, 9 blagoslòvlenejši -a -e bolj blagoslovljen: I z-dobrotami ocsé tvojega Blagoszlovlenêsi KAJ 1848, 386
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blázen -zna -o prid. brezbožen, bogokleten: Te blázen právi KŠ 1754, 9; Blázna ſzpitávanya KŠ 1771, 660; I rú'znoſzt i blázni gucs KŠ 1771, 583; priglihávani bode kbláznomi mou'zi KŠ 1771, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blážen tudi blájžen -a -o prid. blažen: Blá'zen, ki szvoje vadlüványe postüje KAJ 1848, 4; ter na bláſeni navuk poznánya Kriſtuſſevoga pripelala TF 1715, 3; bláſeno ino tiho preminenye engedüvau TF 1715, 30; Blásen je on Cslovik SM 1747, 91; Bláj'zen bojdi BKM 1789, 7; Od blásenoga zvelicsánſztva BKM 1789, 95; vu vecsznoszti blá'zenoj KAJ 1848, 4; blá'zeno vüpazen KŠ 1754, 126; na blá'zeni 'zitek KŠ 1771, 590; Blá'zeno Sz. Trojſztvo KM 1783, 10; bláj'senomi Trojſztvi SŠ 1796, 7 bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504 nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blédi -a -o prid. bled: Bledoj materi bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bledìčen -čna -o prid. bledičen, slabokrven: steri szo v-bledicsnom betegi AIP 1876, br. 7, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blédožúti -a -o prid. bledorumen: Má velko bledo-žuto cvetje AI 1878, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blížnji -a -e tudi blížni -a -o prid. bližnji: vu blisnyo trsztino KOJ 1848, 4; v-bli'znyem lôgi AI 1875, kaz. br. 7; bli'zni lidjé me ne povr'zejo AIP 1876, br. 5, 6 blížnji -a -e sam. bližnji: Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; blisnyemi tvojemi TF 1715, 9; proti tvoiemi blisnyemi ABC 1725, A4a; Bougi i bli'znyemi KŠ 1771, 725; nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; lübi bli'znyega KŠ 1754, 28; ſzvojega bli'snyega KM 1790, 18; kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14; Preporácsam ti bli'snye, priátele KM 1783, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blóden tudi blóuden -dna -o prid. bloden, zmeden: blouden brat KOJ 1845, 94; ki povrné grejsnika zbloudne nyegove pouti KŠ 1771, 754; Kak blodne ovczé ſzmo BKM 1789, 46; pout i bloudni lüdi BKM 1789, 244; blôdne vcsio BRM 1823, 38; Od blôdne szteze zla KAJ 1848, 5; na porob dao Blôdnim spotlivczom KAJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blóditi tudi blóuditi -im nedov. 1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126 2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141 3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34 blodéči -a -e 1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708 2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678 blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bmski -a -o prid. češki: obláda bömszkoga Holubára AI 1875, br. 1, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bòbov -a -o prid. bobov: sze namêrijo na bobovo zrno AIP 1876, br. 10, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Bòčkajov -a -o prid. Bočkajev: je Botskajova maszlácska prászka vtihnila KOJ 1848, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bodéčast -a -o prid. bodičast: Ščipek je bodečast AI 1878, 44; Sád (žér) má bodéčasto glavico AI 1878, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bògat -áta -o prid. bogat: ſzem nei tak bogati SM 1747, 72; Ali Boug, bogat bodoucſi vu ſzvojoj miloscsi KŠ 1754, 117; Boug bogat bodoucsi BKM 1789, 306; idem kbogatomi Goszpoudi BKM 1789, 234; Bogáti i veliki bodete BKM 1789, 10; érseki i püspöki, ti bogáti, vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1 nájbogatéjši -a -e najbogatejši: Szamo dvá najbogatejsiva farara szta denok nej szilo pricsakala KOJ 1914, 150 bogáti -oga sam. liki bogátomi notri vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 63; i vnougi bogati vrgli ſzo doſzo doſzta KŠ 1771, 142; Te bogáte napunyene Je pa prázne odpüszto BKM 1789, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bógaten tudi bógoten -tna -o prid. ubogljiv: Engedelmes, bôgaten -a -o AIN 1876, 23; naj je samo ono [dête] bôgotno BJ 1886, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bogojánski -a -o prid. bogojinski: na csetvernih faraj, najmre: Bagojanskoj KOJ (1914), 104
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bojazlívi -a -o prid. bojazljiv: ka ſzte tak bojazlivi KŠ 1771, 114; ka sze bojazlivim lüdém zdi KOJ 1845, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bojéčen -čna -o prid. boječ: szo posztrassüvali bojecsno lüsztvo KOJ (1914), 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bòjni -a -o prid. vojen: Angyel bojni mimo ide BKM 1789, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bolèzen -zna -o prid. boleč: za mené ſzi bolezno bicsüvanye trpo KŠ 1754, 237; Tô je drügomi bolezno BRM 1823, 398; Vu vszákom boleznom szrdczi KAJ 1848, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bolvánski -a -o prid. malikovalski, poganski: od hüdoube bolvánſzke KŠ 1771, 433; od bolvánſzkoga áldüva KŠ 1771, 504; bolvánſzke Bogé SŠ 1796, 64; oſztavo je bolvánſzko Kaldeo KM 1796, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
borlívi -a -o prid. bojevit: toga borlivoga lüdsztva TA 1848, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
borójčni -a -o prid. brinjev: sze meszô v-borojcsnom díni poszüsí KAJ 1870, 69; v-mirnom borojcsnom lôgi AIP 1876, br. 5, 3; borojčno semen nájráj lübi AI 1878, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bošniánski -a -o prid. bosenski, bosanski: szpolovlenih bosniánszkih vojákov KOJ 1848, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
božánski -a -o prid. božji, božanski: Bo'sánſzka Perſona KMK 1780, 18; Ztanácsa Bo'zánſzkoga BKM 1789, 24; Bo'zánſzke KŠ 1754, 86; Bo'zánſzke KŠ 1771, 263; Bo'zánſzko KŠ 1754, 100; Bo'zànſzkov KŠ 1754, 106; Bo'sánſzkom KM 1783, 56; z-Bo'sánſzkim KM 1796, 5; jeſzo Bo'sánſzke KMK 1780, 92; vecs Bo'sánſzki Perſon KMK 1780, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bòžen -žna -o prid. 1. slab: pôv [pridelek] je letosz bo'sen AI 1875, kaz. br. 8; poleg bo'zne zemlé AI 1875, br. 1, 6; szvoj bo'zen szád pod sztreho szpraviti AIP 1876, br. 8, 6; bo'zna letina AI 1875, kaz. br. 8; Bo'zna lêta velko breme AIP 1876, br. 1, 1 2. hudoben: bo'zne plemenitáse KOJ 1848, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
božìčni -čna -o prid. božičen: vete Bo'zicsne dni BKM 1789, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bràski -a -o prid. svinjski: je ráj steo mrejti, kak prouti právdi braſzſko meſzou jeſzti KM 1796, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bràsklav -a -o prid. hrapav: ceszta z-kamnom popodjena i ka je nê braszklava KAJ 1870, 116; kakse dugoványe braszklavo KAJ 1870, 34; vlecseni po braſzklavoj zemli ſzemo tá KŠ 1771, 101; po braſzklavoj czeſzti BKM 1789, 32 nájbrasklavéjši -a -e najbolj hrapav: szta i po najbraszklavêsi cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bràti berém nedov. nabirati, trgati: more keszno brati AI 1875, kaz. br. 8; brati AIN 1876, 18; včéle méd i vosk beréjo AIN 1878, 3; Gyüteni, szedni, ár ztrnya ne beréjo fige KŠ 1771, 186 bráni -a -o pobiran: je od 30 do 260 raisnkih 'zój bráni na edno leto od sztô rainskih AIP 1876, br. 7, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bràtinski -a -o prid. bratski, bratovski: bratinſzka lübezen KŠ 1771, 671; bratinſzke lübeznoſzti KŠ 1771, 620; bratinſzko lübézen TF 1715, 14; Bratinſzko lubézen BKM 1789, 143; v-bratinſzkoj lübeznoſzti KŠ 1771, 828; Zbratinſzkov lübeznoſztyov KŠ 1771, 476
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bràtovski -a -o prid. bratovščinski: lejpa bratovszka kniga KOJ 1745, 90
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brátrni -a -o prid. bratski, bratovski: Zbrátrnov lübéznoſztjov edenkdrügomi KŠ 1754, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
br̀braven -vna -o prid. klepetav: Odürna brbravna recslivoszt KAJ 1848, 173
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brezglàvi -a -o prid. brezglav: májo brezgláve telo AI 1878, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brezhrbetnìčni -a -o prid. brezhrbteničen: Stvari k drügomi šeregi se slišijo brezhrbtenični AI 1878, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brezobrámben -bna -o prid. nezavarovan: Po nasoj brezobrámbnoj szlovensini szta dvá z-szvojimi kmeti stoverjala i robila KOJ 1848, 79
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brezotròčen -čna -o prid. ki je brez otrok: steroga szi je brezotrocsen Matyas II. zvolo KOJ (1914), 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brezrédni -dna -o prid. nepravilen: sze vugiblejo escse i drügi csi gli od brezrédnoga verbuma szhájani verbumi KOJ 1833, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bréžen -žna -o prid. hribovit, gorat: ſla je vu bre'zno krajino KŠ 1771, 164
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brìtki -a -o prid. 1. bridek, žalosten: té je escse veſz britek SŠ 1796, 142; ſzmert britka SM 1747, 69; ete britek moj 'sitek SŠ 1796, 145; britko nenávednoſzt KŠ 1754, 39; Po britkoj ſzmerti KŠ 1754, 256; po tvojoj britkoi SM 1747, 67; zbritkov 'zaloſztyov KŠ 1754, 235; ne bojdte knyim britki KŠ 1771, 609; Britke ſzkuze dávam tebi SM 1747, 90; britke moke trpo BKM 1789, 62; zbritkimi ſzkuzámi KŠ 1754, Aa 2. grenek: britki csemér bodo tvoja pitvina KM 1783, 287; Sör [pivo] je redovno britek KAJ 1870, 46; V vsej táli [regrat] je britka mlečna vlaga AI 1878, 50; pren. nak kákſi britki korén ne podraſzté i zburka vaſz KŠ 1771, 695
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brnàsti -a -o prid. rjavkast: [konji] jeszo brnászti KAJ 1870, 88
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
br̀njavi -a -o prid. cunjast, strgan: Vertinya i decza szo brnyavi kak sztrasilo KOJ 1845, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brodárski -a -o prid. mornarski, ladijski: Vu brodárszkom várasi AIP 1876, br. 1, 8; zbrodárſzkim kricsanyem KŠ 1771, 620; Vitorla; jadro, brodárszka ponyáva KOJ 1833, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bròncen -cna -o prid. bronast: vrata bronczna TA 1848, 90
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brslívi -a -o prid. zibajoč se: zakój brszlivoj poszteli mirnoga szehna nêga AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brúnčeni -a -o prid. bronast: bruncseno kacso KM 1796, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brǘsni -a -o prid. brusen: z-brüsznim kaménem brüszijo KAJ 1870, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bǘčaven -vna -o prid. neraven, grbast: zemla je szkakavna ali bücsavna, t. j. gde vise, gde globse sztoji KAJ 1870, 145
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bǜdinski -a -o prid. budimski: Büdinszki grad KOJ 1848, 77; na büdinszkoj szteni AIP 1876, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bújti -jem dov. ubiti: iſzkali ſzo ga bujti KŠ 1771, 279; vcselé bujti AI 1875, kaz. br.; da ne bujes zro'zjom BKM 1789, 183; buje KŠ 1754, 36; steroga i búje KOJ 1848, 4; csi [človeka] skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; nike bujete KŠ 1771, 78; goſzpodára bujjejo KŠ 1771, 67; v najvékšoj sili gamilo bujejo AI 1878, 18; bujmo ga KŠ 1771, 70; me bujo KŠ 1771, 462; ſzo je pa bujli KŠ 1771, 210 bùjti -a -o ubit: ſztvari ſzo bujte KŠ 1771, 72; bujt je v-Perſii BKM 1789, 329
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bǜkov -a -o prid. bukov: rastov, bükov leis BJ 1886, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bùtasti -a -o prid. neumen, zabit: Buta; butaszti KOJ 1833, 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cácaven -vna -o prid. 1. občutljiv: Prszi szo jáko cácaven tál têla KAJ 1870, 33 2. razvajen: le'zi v-plámni czáczavni gizdávecz BKM 1789, 451
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
càglivi -a -o prid. obupan, boječ: sze Bránim czaglive dvojnoszti KAJ 1848, 404
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
càndravi -a -o prid. smrkav: decza szo czandravi KOJ 1845, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
càrigradski -a -o prid. carigrajski: od czarigrádszkoga Czaszara KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
casàrov -a -o prid. cesarjev: dájte záto, ſtera ſzo Czaſzarova, Czaſzari KŠ 1771, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
casàrski -a -o prid. cesarski: czaszarszka posta KOJ 1845, 51; Od Czaſzarſzke dácse KŠ 1771, 139; vu czaszarszki dr'sányaj KMK 1780, A (1)
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cecátki -a -o prid. sesajoč, ki še sesa: czeczát-koga Wladiszlava KOJ 1848, 54; od czeczátkoga diteta KOJ (1914), 113; 'zenszka z-cecátkim detetom AIP 1876, br. 9, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cèdrov -a -o prid. cedrov: czedrovo drevje BKM 1789, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
céili tudi cêli -a -o prid. cel, ves: czêli ſzvêt BRM 1823, 3; cêli dén KAJ 1870, 8; Cêli dén AI 1878, 7; czeili den TF 1715, 46; czeili Red SM 1747, 50; czeiloga kerſchánſzkoga návuka TF 1715, 10; cejlo i csiſzto dr'záno KŠ 1771, A2b; oſztáne czejlo BKM 1789, 20; Lübi zceile Düſſe TF 1715, 18; z-czejle Europe KOJ 1848, 10; na czejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; vczeilom naſſem ſitki TF 1715, 12; po czejloj gmajni KŠ 1754, 195; nad czejlov zemlouv KŠ 1754, 95; tejla lejpa czejla SŠ 1796, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cèljenski -a -o prid. celjski: celjenszkomi grofi Vourihi KOJ 1848, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cepìti -ím nedov. cepiti: Moj ocsa mladjé cepijo KAJ 1870, 16 cèpleni -a -o v zvezi ceplene Marie den praznik Marijinega oznanjenja: Na czeplene Marie, ali Kriſzt. poprietyá dén KŠ 1771, 816
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ceremoniánski -a -o prid. ceremonijski, obre-den: Nej pa od Czeremoniánſzke i Szveczke KŠ 1754, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cérkevni tudi církevni -a -o prid. cerkven: moucs czirkevna TF 1715, 11; Moucs czérkevna KŠ 1754, 193; Moucs Czirkevna SM 1747, 36; od Moucſi Czerkevne TF 1715, 34; moje czérkevne cséſzti BKM 1789, 3b; Czérkevno, Szveczko i Hi'zno KŠ 1754, 217; moucs Czirkevno TF 1715, 48; na zláto czérkevno KŠ 1771, 77; v-Czérkevnoj ſztavi KŠ 1754, 30; pred czérkevnov Ladiczov KŠ 1771, 142; Czérkevni Poglavárje KM 1796, 128; czerkevne peszmi KAJ 1848, I; Ka je czerkevni tudi cseſzt KŠ 1754, 217; Sztáva Czerkevni vucsitelov BRM 1823, VIII; vſze czérkevne lidi BKM 1789, 347
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cerkvèni -a -o prid. cerkven: Czérkveni Réd KM 1790, 111; Peszmaricza Cérkvena KOJ 1845, 5; Cérkveno ino szvetszko Goszpodo KOJ 1848, 33; Czérkvene zapouvidi KM 1790, 110; Czérkveni Voditelov KMK 1780, 42; cérkvenih peszem KOJ 1845, 4; Országa crkveni prednyarov AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cévkasti -a -o prid. cevkast: má cevkasto cvetje AI 1878, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cìfrasti -a -o prid. okrašen, olepotičen: czifraſzti Zvacsin SIZ 1807, 56; czifraszti KOJ 1833, 178; czifraszti gabánye KOJ 1845, 44; cifraszti cajgarje KAJ 1870, 116; nê je cifraszta AIP 1876, br. 10, 5; Dekle cifraszte gizdáve AIP 1876, br. 9, 4; 'zeno cifraszto szi vzeme KAJ 1870, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cigànjski -a -o prid. ciganski: edno Cziganjſzko nágo dejte SIZ 1807, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cigléni -a -o prid. opečnat: po cziglenoj ſztrehi ſzo ga doli püſztili KŠ 1771, 180
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cílaven -vna -o prid. smiseln: za czilavno previdi KAJ 1848, 209; jáko cilavno kre potáj poszaditi AIP 1876, br. 7, 8; odebráni po czilavnom szpêvanyi KAJ 1848, III
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cìmetov -a -o prid. cimetov: Cimetovo drevo AI 1878, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cìmetoven -vna -o prid. cimetov: s cimetovnov fárbov AI 1878, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cireánski -a -o prid. cirenski: z-Leviovoga plemena Czireánſzki 'Zidov zmeſzta Quabursha KŠ 1771, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cirenájski -a -o prid. cirenski: csloveka Czirenajſzkoga z-imenom Simona KŠ 1771, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cireneánski -a -o prid. cirenski: Luczius Czireneánſzki KŠ 1771, 380
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cirinéuški -a -o prid. cirenski: zgrabili ſzo nikoga Simona Czirineuskoga KŠ 1771, 251; Czireneuskoga Simona KM 1796, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cirúliški -a -o prid. cirilski: z Glagolſzkimi i Czyruliskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cisterciénski -a -o prid. cistercijanski: za Cisztercienszke baráte KOJ 1848, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cistercìtski -a -o prid. cistercijanski: cviszter-citszki redovniczke KOJ (1914), 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
còmprnski -a -o prid. čarovniški: Czomprnſzke knige ſze ze'zgejo KŠ 1771, 400
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
còtasti -a -o prid. cunjast: rép cotaszti KAJ 1870, 96; cotaszta odêvka KAJ 1870, 61; obrije cotaszto bundo KAJ 1870, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cùkrov -a -o prid. sladkoren: Cukrov trst AI 1878, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cvètni -a -o prid. cveten: ali czvetno Nedelo KŠ 1771, 594
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čàkovski -a -o prid. čakovski: na szvoje csakovszko imánye KOJ 1848, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čalárni tudi čelárni -a -o prid. zvijačen, varljiv: Vrag tsalarni SM 1747, 65; vrág csalárni BKM 1789, 362; Odſztoupi csalárna Cséſzt BKM 1789, 280; z-etoga csalárnoga ſzvejta KM 1783, 220; z-csalárnov lepotov KAJ 1848, 243; Alnok; jálen, cseláren KOJ 1833, 150 čalárnejši -a -o zvijačnejši, varljivejši: kacsa je csalarneiſa SM 1747, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čalmásti -a -o prid. pokrit s turbanom: prisumeri z-300 jezero csalmásztimi KOJ 1848, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čamùren -rna -o prid. jezen: szi cêlo ütro csamuren KAJ 1870, 50; neká'zi tak csamurnoga obráza KAJ 1870, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čanadínski -a -o prid. čanadski: csanadinszkiga Pispeka KOJ 1848, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čèden -dna -o prid. pameten, razumen: mouder i cseden KŠ 1771, 750; ſzem jasz vſzebi nej cseden BKM 1789, 368; kcsednomi mou'zi KŠ 1771, 23; csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; z-ſzvojim csednim ponáſſanyem KM 1796, 58; Bojdite csedni KOJ 1845, 89; Pét ji je pa 'znyih bilou csedni KŠ 1771, 83 čednéjši -a -e pametnejši, razumnejši: da ti csednejsi premiszlivsi tou KOJ 1833, VI
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čefketlìvi -a -o prid. klepetav: ſzo pa manyicze, nego i csefketlive KŠ 1771, 640
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čeméren -rna -o prid. 1. strupen: pitvine on mi csemérne nedá SM 1747, 75; pren. Csemérni pehár nevoule SM 1747, 75; Trucsz takái csemérnoi ſzmerti SM 1747, 74; tvo tesko csemérno ſzmrt SŠ 1796, 42 2. jezen: vládnik ſzpráviſcsa csemeren KŠ 1771, 216; csemérno nevoſcsenoſzt máte KŠ 1771, 750; ne glédaj na csemérne moje hüdoube KM 1783, 193
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čemérnati -a -o prid. strupen: ščergetača je celo čémernata AI 1878, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čenstohiánski -a -o prid. čenstohovski: Csensztochiánszkih Paulinarov Glavára KOJ 1848, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čèski -a -o prid. češki: Cseſzki orſzág napuno KŠ 1771, A6a; szo sze pa Ottokari csehszkomi Králi podlo'sili KOJ 1848, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čèsnekov -a -o prid. česnov: odegnévši česne-kovo vonjuho AI 1878, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čéstni -a -o prid. uraden: Vogrszki jezik je országa csésztni jezik AIP 1876, br. 4, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
četvéri -a -o ločil. štev. četver: Pravicsnoſzti csetvéri ſzád KŠ 1771, 456; táksa je csetvéra KŠ 1754, 85; Od ſzemena vcsetvéro zamlou KŠ 1771, 41; Szcſetvérim tálom KŠ 1754, 43; Zcsetvérim tálom pride BKM 1789, 18; kricsécsi csetvéri grejhi KMK 1780, 90; znaménya ſzo naſzledüvajoucsa csetvéra KMK 1780, 20; od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
četverokükláti -a -o prid. štirioglat: Kamenica je i csetvérokükláta KAJ 1870, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
četveroròkni -a -o prid. četverorok: Četvérorokne stvári AI 1878, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čìden -dna -o vpraš. zaim. čigav: nej znála csidna je KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čìdi -a -o prid. čigav: v-csida ogradi to KAJ 1870, 103; i znao csida püksa pocsila AI 1875, kaz. br. 7; csida je bila ta velika hrámba AIP 1876, br. 1, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čísti -a -o prid. 1. čist, brez umazanije: voda cſiſzta TF 1715, 32; csiszte rejcsi KŠ 1754, 2a 2. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem pogledu: csiſzti duhovje KMK 1780, 9; csiſzte ſzo BRM 1823, II; ſzo vſza csiſzta KŠ 1754, 46; vſza bodo vám csiſzta KŠ 1771, 209; je niſcſe nej csiſzti KŠ 1754, 46; Devſztvo nyé cſiſzto BKM 1789, 3; zchiſztoga ſzerczá TF 1715, 9; V-csiſztoj pokornoszti BRM 1823, 8 3. brez primesi: v-csiſztom jeziki BRM 1823, II čistéjši -a -e čistejši: je doſzta lepſe Grcski i csiſztejse KŠ 1771, 159 nájčistéjši -a -e najčistejši: Te nájcsiſztejſi i nedu'zni Ágnecz Goſzpon Jezus KŠ 1771, 488; Náj cſisztejſi Áldov KM 1783, 57; Nájcsisztejsi Goszpon cslovecsánszkih szrcz KOJ 1845, 91; Mati náj cſisztejsa KM 1783, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
člènkasti -a -o prid. členkast: členkasti rép má nakonci plavote (rakovica) AI 1878, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
človečánski -a -o prid. človeški: národ cslovecsánſzki KM 1796, 8; cslovecsánſzko tejlo KM 1796, 4; cslovecsánſzkomi ſitki TF 1715, 29; zdr'závanya cslovecsánſzkoga národa KŠ 1754, 46; Bo'zánſzko i Cslovecsánſzko KŠ 1754, 100; vſzili cslovecſánſzkoi TF 1715, 67; ſzcslovecsánſzkov natúrov KŠ 1754, 101; potrejbcsinam cslovecsánszkim SIZ 1807, 8; zcslovicsánszkimi i zangelſzkimi jezikmi KŠ 1771, 516
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
človèčki -a -o prid. človeški: prelejvanje cslovecske krvi KOJ 1848, 87; sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
člòvek -a m, mn. lüdjé lüdí človek: cslovek bodem KAJ 1870; cslovek AIN 1876, 14; kakſté réda cslovik ſzi je KŠ 1754, 9a; cslovik ne 'zivé KŠ 1771, 11; Cslovik KMS 1780, A7b; Szpomeniſze cslovecse TF 1715, 13; ô cslovecse KŠ 1754, 80; ô cslovecse KŠ 1771, 468; drugoga csloveka bogáſztvo KŠ 1754, 51; kerſchánſzkomi csloveki TF 1715, 10; po csloveki ſzekrv nyegova prelijé KŠ 1754, 40; Boug ſzcslovekom KŠ 1754, 258; naj za náſz zcslovekom poſztáne KŠ 1771, 845; z-Cslovekom pouſztao KM 1783, 242; dvá csloveka KŠ 1771, 292; Bo'zi lidje KŠ 1771, 338; ſzvetloszt lüdih KM 1783, 132; vſzejm lidé SS 1796, 4; druge lidi KŠ 1771, 443; vu lidih KŠ 1771, 495
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čònklav -a -o prid. kruljav: plantavomi, ali csonklavomi KŠ 1771, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čréden -dna -o prid. množilen: Csrêden (a tömegesitö) AIN 1876, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
črèpnjeni -a -o prid. lončen: poszôdo csrepnyeno TA 1848, 3; vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; vu csrepnyeni poſzoudaj KŠ 1771, 535
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
črèšnjasti -a -o prid. češnjast: má črešnjaste jagode AI 1878, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
črèšnjin -a -o prid. češnjin: Črešnjino zrnje nezdravo požrejti AI 1878, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čr̀n -a -o tudi čàren tudi čèren -rna -o prid. črn: Csrn KMS 1780, A7; csrna zemla SŠ 1796, 88; Licojna sztenne táble je csrna KAJ 1870, 9; csrne ko'ze lüdjé KAJ 1870, 30; Peklénſzki csrni angyelje BKM 1789, 398; csrne gôszte obláke TA 1848, 13; z-csaren-bêli rôbcom AI 1875, br. 2, 7; naprej je pa čaren AI 1878, 10; Čarni šimpans AI 1878, 7; čarno kožo ma AI 1878, 10; pokrito s čarno-žamatnim kožühom AI 1878, 10; cserni KOJ 1833, 156; cserna tábla KOJ 1845, 6; notri v-cserno zemlo zakopati SŠ 1796, 52; deczi ráj cserno kameno tábliczo kupile KOJ 1845, 15; Cserne obláke preſztéras BKM 1789, 350
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čr̀nkasti -a -o prid. črnkast: Csrnkaszto deklino AIP 1876, br. 9, 3; Medved má črnkasto dlako AI 1878, 11; Črnkastov dlakov AI 1878, 15; z csrnkasztami glávami AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čr̀nkav -a -o prid. črnikast: csrnkavi -a -o KOJ 1833, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čr̀stvi -a -o prid. čvrst, krepek, močen: csrsztvi -a -o KOJ 1833, 166; csrsztvi i jászni KOJ 1845, 4; boj csrsztvi TA 1848, 21; Ete csrsztvi fticsek KAJ 1870, 20; pridáva csrſztvo krepkoſzt BRM 1823, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čüdapún -a -o prid. čudežen: k čüdapunoj Marii KOJ (1914), 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čüdavréden -dna -o prid. čudovit: Návucsnoszt pszôv je csüdavrêdna KAJ 1870, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čǜden -dna -o prid. 1. čuden, nenavaden: ſzpadáj csüdni BKM 1789, 13; Csüdna radoſzt BKM 1789, 33; vu csüdno ſzvetloſzt KŠ 1754, 104; zcsüdnim tálom BKM 1789, 154; Zcsüdnom ſzmrtjom BKM 1789, 449; csüdno je pred ocsmi naſimi KŠ 1771, 71 2. čudežen: csüdna dela potrdjávajo KŠ 1754, 10b; nyegovi csüdni dejl KM 1796, 102; csüdnoga dela KMK 1780, 57 čüdnéši -a -e čudnejši: Szpoznanye eto je csüdnêse TA 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čüdnovìti -a -o prid. čudežen: Jezus Kráo csüdnoviti KM 1783, 247
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čǜti čǜjem nedov. slišati: reicſi neiga csüti TF 1715, 42; glaſzá csüti SM 1747, 77; Csüti KM 1790, 93; csüjem AIN 1876, 18; ſtés i csüjes KŠ 1771, A7a; ſto csüje KŠ 1754, 126; ino csüete SM 1747, 14; ne csüjejo KŠ 1771, 43; gláſz csüjo BKM 1789, 26; bode vſzáki csüo KŠ 1754, 27; csüli bomo SM 1747, 84; bodete gláſz nyegov csüli KŠ 1754, 126; vuhou je ne csülo KŠ 1754, 142; Csüli ſzte KŠ 1771, 15; Gda bi pa csüo KŠ 1771, 12 čǜvši -a -e ko je slišal: tou csüvsi KOJ 1845, 81; I csüvsa ga KAJ 1870, 101 čǜjeni -a -o slišan: Nigdár nej csüjeno BRM 1823, 339 čǜti -a -o slišan: Csüta je pa eta rejcs KŠ 1771, 377; Kou je nigdár nej csüto BKM 1789, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čǘtlivi -a -o prid. ganljiv: jáko je csütlivo bilou KM 1790, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dáčni -a -o prid. davčen: dácsni pejnez KŠ 1771, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dajáven -vna -o prid. dajalen: Dosztavki iména szo eti 3. dajáven AIN 1876, 21 dajáven -vnoga sam. dajalnik: Dativus (tulajdonitó, Dajáven) KOJ 1833, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dàleki tudi dàlki -a -o prid. daljen: vdalko vozo pelas SM 1747, 85; odiſao je vu daleko dr'zélo KŠ 1771, 222; Vdalko vouzo odpelas nyé BKM 1789, 339; v-dalko dr'sélo SŠ 1796, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
daléšnji -a -e prid. daljen: môrja dalêsnyega TA 1848, 50; Od dalésnzi ftic KAJ 1870, 163 nájdaléšni -a -o najbolj oddaljen: Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Dàlmatinov -a -o prid. Dalmatinov: ni Dalmatinovoga KŠ 1771, A7a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dalmatínski -a -o prid. dalmatinski: pôleg Dalmatinszke granice AIP 1876, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
darežlìvi -a -o prid. darežljiv: dare'sliva Tivárisicza KOJ 1848, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
darovìten -tna -o prid. 1. darežljiv: Daroviten sziromák KM 1790, 50; daroviten KOJ 1833, 149, 153; darovitna dovicza KOJ (1914), 153 2. nadarjen: Darovitno Dejte KM 1790, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
darüvàti tudi darívati -ǜjem nedov. dajati, darovati: ſcsém darüvati BKM 1789, 9; Tebi darüjem KM 1783, 5; darüje pobo'snoſzt KMK 1780, 82; darüjo ſztvoje pravicze KŠ 1754, 238; darüj mi prvle KM 1783, 33; je leipo daruval SM 1747, 86; je darüvao KŠ 1771, A6b; je daruvao SŠ 1796, 97; darüvali ſzo KŠ 1771, 7; Darivati scsé váſz BRM 1823, 8; ſzi me darivao BRM 1823, 367 darüvàni -a -o darovan: nám darüvani Agnyecz KM 1783, 82; nám darüvan BKM 1789, 107; od Kriſztusa darüvano KŠ 1754, 135; ſzo obecsanya darüvana KŠ 1771, 717
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dàti dám dov. dati: hocse dati ABC 1725, A4a; nyemu das SM 1747, 85; dá ga SM 1747, 39; priliko dámo KŠ 1754, 74; dai da bi SM 1747, 53; dájte meſzto KŠ 1754, 40; je zapovid dáu KŠ 1754, 34; je dáo KŠ 1771, 433; tam dalou ſze BKM 1789, 36; ſzo dáli SIZ 1807, 5 dàn -a -o dan: nám je dáni SM 1747, 87; bode dáno SM 1747, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dáven -vna -o prid. daven: dávno csákanye BKM 1789, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Dávidov -a -o prid. Davidov: Davidov Soltar SM 1747, 92; ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Davidova ponizna molitev SM 1747, 92; ſzini Dávidovimi BKM 1789, 2; Z-Dávidovi 'Zoltárov BKM 1789, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dávnostàri -a -o prid. zelo star: szvoje dávnosztáre dendenésnyi stojécse Cérkve KOJ 1845, 71; Vu dávnosztárom vremeni AIP 1876, br. 9, 6; v-dávnosztárom vremeni AIP 1876, br. 10, 2; Dedek ino babica sta dávnostara BJ 1886, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
deàčki -a -o prid. latinski: je piſzao nej Deacski KŠ 1771, 102; Rimſzki, ali Deacski Racsún KMS 1780, A9b; Marko, z-Deacskoga Marcus KŠ 1771, 100; Deacsko czejlo Biblio KŠ 1771, A5a; zDeacskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b; z-deacskimi recsmi KOJ 1833, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
déjsni -a -o prid. desni: dejſzna tvoja rouka KŠ 1771, 16; okou tvoje dejſzno KŠ 1771, 16; ſzedécsega zdejſzne ſztráni KŠ 1771, 155; Rani Dejſzne Rouke KM 1783, 66; na dejſznom tvojem liczi KŠ 1771, 16; je ſzedo na deſzno ſztrán SM 1747, 28; záto na dêszno levo vösztopi KAJ 1870, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dèlaven -vna -o prid. delaven: delaven AIN 1876, 23; Kak de stoj deláven AIP 1876, br. 3, 8; vöra je 'ziva, delavna KŠ 1771, 443; V-delavni dnévi BRM 1823, 1; za lejpimi delavnimi nedú'snimi cserámi KOJ 1845, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
delíven -vna -o prid. deležniški: Deliven nácsin AIN 1876, 57 delíven -vnoga sam. deležnik: Participium (részesülö, deliven) KOJ 1833, 12; Deliven (az osztó) AIN 1876, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
desetéri -a -o ločil. štev. deseter, deset: Deſzétera Bosja zápoved TF 1715, 11; Deſzétera Bosja Zápovid SM 1747, 45; ta deſzétera Bo'za zapouvid BKM 1789, 183; Deſzétero deczé merlo je BKM 1789, 423; od Deſzétere Bosje zapovedi TF 1715, 11; na Deſzétero Bosjo zápoved TF 1715, 11; Vdeſzéteroj Bo'zoj zapouvidi KŠ 1754, 6; To ſzo deſzétere Bosje Zapoveidi SM 1747, 89; Od Deſzéteri Bosi Zapovedi SM 1747, 87
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
deséti -a -o vrstil. štev. deseti: Deszéti táo KŠ 1771, 31; Deszéta ABC 1725, A 4 b; Deſzéta SM 1747, 46; deſzéto Bosjo zapoved TF 1715, 17; deſzéto zapovid KŠ 1754, 64; vu Deſzétoj ſzvojoj zapouvidi KŠ 1754, 6a; ob 10-oj vöri AI 1875, kaz. br. 1; med devétov i deſzétov zapouvidov KŠ 1754, 61
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
desétni -a -o prid. desetinski: vu deszétnom rédi neprávimo etak KOJ 1833, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dètelični -a -o prid. deteljičen: detelicsno szemen ocsiscseno AI 1875, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dètinski -a -o prid. otroški: csi je za káksega detinſzkoga bina pokárani KM 1790, 56; nágib Detinszke vüpazni KAJ 1848, 207; I detinszko zahválnoszt KAJ 1848, 149; sze je po detinszkom presetávao KOJ 1848, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
devétdeseti i devéti ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. devetindevetdeseti: je premino okoli devétdeſzétoga i devétoga leta KM 1796, 132
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
devéteri -a -o ločil. štev. deveter, devet: Steri ſzo ti devéteri lüczki grejhi KMK 1780, 91; Ete devétere návuke ti szporoucsim KOJ 1845, 49; zdevéterov decôv AI 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
devéti -a -o vrstil. štev. deveti: Devéti KŠ 1771, 27; Devéta SM 1747, 46; devéto Bosjo zapoved TF 1715, 16; vetoj devétoj KŠ 1754, 60; rázlocsek med devétov i deſzétov zapouvidov KŠ 1754, 61
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
devetnájseti -a -o vrstil. štev. devetnajsti: Devetnájszeti táo KŠ 1771, 328, 61
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
deždžéven tudi dežčéven tudi deščéven -vna -o prid. 1. deževen: znamenye bode de'sd'sevni roug KM 1796, 13; Ta de'zd'zevna voda ſzüho zemlo vlá'zi BRM 1823, 281; Vu de'zd'zevnom vrêmeni BRM 1823, IX; Sto zná de'zd'zevne megle I szpár vküpszpraviti KAJ 1848, 15; Dežčévnik ali dežčévna glista AI 1878, 39; descsevno vodo v-glá'sek nalijejo KOJ 1845, 110 2. v zvezi deždževni roug mavrica: de'sd'sevni roug KM 1796, 13; descsevnyek, dés'sdnyevni roug KOJ 1833, 173
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
deždžévnati -a -o prid. deževen: Szrecsa ka de'zd'zevnato vrêmen minôlo AIP 1876, br. 6, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
díčiti -im nedov. slaviti: naj te morem, tebé dicſiti KŠ 1754, 229; Te dicſim vekvekoma SM 1747, 70; dicsim nerazlocseno Trojsztvo KM 1783, 5; Da ſze dicsi v Nébi otecz SM 1747, 84; ino dicsimo po Jesussi SM 1747, 55; da dicsio Otso vaſſega KŠ 1754, 156; mrtvi ne dicsijo tebé KŠ 1754, 228; Tebé Angyelje dicso KOJ 1845, 135; nai te zAngelmi dicsin SM 1747, 79; Sztvoritela moucs dicsite KŠ 1754, 265; dicso me bode KŠ 1754, 183; bos pa mené dicsil SM 1747, 57; Dicso bom Goszpodna TA 1848, 7; kai bi zhválo zdávanyem dicſili TF 1715, 13; i dicsili ſzo Bogá KŠ 1771, 28 dičéči -a -e slaveč: paſztérje dicsécſi i hvalécſi Bogá KŠ 1771, 169; Oni ſzo ſze pa nazaj povrnoli dicsécſi i hvalécſi Bogá KM 1796, 89 díčeni -a -o slavljen: Mocsno dicsen’ Goſzpodin Boug BKM 1789, 304
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dihéten -tna -o prid. dišeč: Drevje je pa zdihétnim cvetjom oklajeno BJ 1886, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
díka -e ž slava: Ar je tvoje dika TF 1715, 25; Dika ABC 1725, A3a; Ar ie tvoie dika ABC 1725, A 4 b; tebi boidi Dika SM 1747, 54; O Kral Dike SM 1747, 90; nazvejscsenyé dike KŠ 1754, 12b; Hválo ino diko dájem Tebi TF 1715, 46; ſzluſio Bougi na diko TF 1715, 26; tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; bi delao Bougi na diko KŠ 1771, A7a; po Diki ocsé ſzvojega TF 1715, 33; uu neſzkoncsanoi diki TF 1715, 23; puna je vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; pridoucsega zdikov velikov KŠ 1771, 81; i dikom KŠ 1771, 145
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dikežèlni -a -o prid. slavohlepen: dike'selni Matyas KOJ 1848, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dínaten -tna -o prid. dimnat: postenejsa od dinnatne KOJ 1833, XV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
díšaven -vna -o prid. dišeč, dehteč: Semen je močno dišavno AI 1878, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
díšni -a -o prid. dišeč: Po lépom, disnom cvêticsi KAJ 1870, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
divíški -a -o prid. deviški: zgübiti divisko diko KOJ 1845, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
djánski -a -o prid. tvoren, aktiven: Djánszka je vrêmena-rêcs, csi tó znamenüje, ka oszoba, ali meszto oszobe vzéto dugoványe nekaj dela AIN 1876, 43; Ka more znati od djánszkoga, i djátizapovedajoucsega verbuma vküpvézanya KOJ 1833, 139; v zvezah: djanski verbum tvorni glagol: Vszáki djánszki verbum na eto pitanye: kit? mit? vu accusativus dene KOJ 1833, 129; djansko-srejdnji verbum neprehodni glagol: te prve za djánszko-szrejdnye verbume bomo zváli KOJ 1833, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
djáti dènem dov. dati: vu lauloke polositi (djati) SM 1747, 96; Példo denem AI 1875, kaz. br. 6; denem példo AIN 1876, 7; kai na mé dene SM 1747, 76; vi vezdaj denete SŠ 1796, 59; tudi ſzem djáo KŠ 1754, 8b djávši -a -e ko je dal: V-zemlo djávsi SŠ 1796, 19 djáni -a -o dan: recsi Bo'zej kvodej djáne KŠ 1754, 190; Ali zdjánov ricsjouv Bo'zov KŠ 1754, 190; na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dlàkasti -a -o prid. dlakast, dlakav: (Lisica) Erjávo-erdéčo dlakasto kožo má AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòber -bra -o prid. 1. dober: dober mir TF 1715, 29; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; arie on dober ABC 1725, A6a; O Dobri, vſzamogocſi Bog SM 1747, 61; Bosja dobra vola TF 1715, 28; ſzvoje dobre ocſinſzke volje TF 1715, 21; zdobre voule KŠ 1754, 230; vu táksoi dobroi ſztalnoſzti SM 1747, 5; vu vſzákom dobrom cſinényem SM 1747, 49; mati dobri dejl KŠ 1754, 82; vſze dobro je SM 1747, 75 2. v zvezi dobro djanje dobrota: vu tvojega ſz. Sziná znami dobrom djányi nikaj ne dvojimo KŠ 1771, 843 dòbri -a -o sam. dobri:vſze dobro iſcse SM 1747, 75; gotov vſzáksemi dobro csiniti KŠ 1771, 444; ſteri louna to dobro, ino kaſtiga to hüdo KMK 1780, 5; Vzemi za dobro TF 1715, 9; po dobrom ga ſzpominali TF 1715, 16; vu vſzem dobrom prav vjedina SIZ 1807, 7; zeſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; Düſſevna i Telovna dobra proſzimo TF 1715, 25; od koteroga vſza dobra csüli bomo SM 1747, 84; telovna dobra od Bogá proſzimo KŠ 1754, 152; vküp ſzprávim dobra moja KŠ 1771, 212; morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; ki ſzo dobra csinili KM 1783, 16; Nikai dobroga TF 1715, 37; tou dobro gráta SM 1747, 25; vu meni nikai dobra nei SM 1747, 67; szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsati KOJ 1833, V; vſze dobro dáva TF 1715, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dobrotìven -vna -o prid. dobrotljiv: Ar je on dobrotiven KŠ 1771, 185; nas Boug dobrotivni BKM 1789, 298; Dobrotiven bôg AI 1875, br. 1, 7; Lübéznoſzt je trpliva, dobrotivna KŠ 1771, 516; Krotka dobrotivna BKM 1789, 278; Mila i dobrotivna Mária Therezia KOJ 1848, 111; Dobrotívna deklicska KAJ 1870, 64; Dobrotivno živinče BJ 1886, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dobrotlìven -vna -o prid. dobrotljiv: véksi táo na dobrotliven cil bode daruvao AIP 1876, br. 3, 5; Mati je dobrotlivna AIN 1876, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dobróvnički -a -o prid. dobrovniški: na csetverih faraj Dobrovnicskoj KOJ (1914), 104
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dobrovòlen -lna -o prid. 1. dobrovoljen, dobrohoten: dobrovolna vſza igra BKM 1789, 286; nega ſrczá dobrovolnoga 'zelejnya KŠ 1771, 436; dobro volno preſztoplenyé Bo'se Právde KMK 1780, 89; bojdte dobrovolni KŠ 1771, 709; dobrovolni bodo zagovárjali moje falinge KOJ 1833, VI; mojim lüblénim dobrovolnim málim Zemlyákom KOJ 1833, IIII 2. prostovoljen: liki dobro volna zbéricza KŠ 1771, 544
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dogotòviti -im dov. dokončati, narediti: edna dr'sina poſzebi ne more zacséti, ali dogotoviti KM 1790, 88; sze pacsijo caszara novi oblek dogotoviti AI 1875, br. 1, 7; Gda je dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7; ſzo jo ſzrecsno dogotovili KM 1796, 82 dogotòviti se -im se dokončati se, narediti se: sze vogrski Bábel nemore dogotoviti KOJ 1833, V; Ablativus sze vszigdár z-káksim zaposztavkom dogotovi KOJ 1833, 129; kak právda sze dogotovi AI 1875, kaz. br. 3; testament sze dogotovi AIP 1876, br. 3, 2; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2 dogotòveni tudi dogotòvleni -a -o dokončan, narejen: stük je dogotoven AI 1875, br. 1, 8; nego z-ete dogotoviten oblêk AI 1875, br. 1, 6; je v-Bécsi takáj i dogotovleni KOJ 1848, 87
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dójni -a -o prid. molzen: nede steo za dojno kravo slu'ziti austriánczom AIP 1876, br. 3, 3; sztvaré szamé priprávijo kakti vcselé méd i dojne mleko KAJ 1870, 43; od dôjni ôvcz TA 1848, 65; brezi szile dojnih krav sze znebiti KOJ (1914), 143
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dokònčati -am dov. 1. dokončati, končati: Dokoncsa liſzt KŠ 1771, 598; Dokoncsao ſzam jaſz 'sitek moj SŠ 1796, 4 2. skleniti, odločiti: szpráviscse dokoncsa jeli privoli AI 1875, kaz. br. 2; ſzi dokoncsal, kai nyega odküpis SM 1747, 51 dokončávši -a -e ko je dokončal: dokoncsavsi nas'sitek KM 1783, 35; be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3 dokončáni -a -o 1. dokončan, narejen: csi kaj dobro Scsé biti dokoncsano KŠ 1754, 268; je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br.; greih pa dokoncsani porodi ſzmrt KŠ 1771, 746; ki je vu dokoncsanom vrejmeni z-Cslovekom pouſztao KMK 1780, 13; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III 2. sklenjen, odločen: Dokoncsano je etak vu szprávicsi KOJ 1845, 61; Po právde dokoncsanoga réda AI 1875, kaz. br. 2; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; Pôleg orszácskoga szpráviscsa dokoncsane právde AI 1875, kaz. br. 3. končujoč se: szamo sze z-glasznikom dokoncsane k-rêcsi pridrü'zi AIN 1876, 22 4. v zvezah: dokončani razum določna oblika glagola: Pouleg dvôje forme, ta edna je dokoncsanoga, ta druga pa nedokoncsanoga rázuma KOJ 1833, 57; dokončana forma predmetna oblika glagola: steri csinênye dugoványa dokoncsano vopoká'zejo, te je vu dokoncsanoj-formi AIN 1876, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dokončávati -am nedov. 1. dokončevati, končevati: szvoj krátki 'sitek dokoncsáva KOJ 1845, 135; Szkim dokoncsávamo ino zapéramo te Otsa nás KŠ 1754, 179; da zdaj vtejli bodte dokoncsávali KŠ 1771, 561 2. izpolnjevati, porabljati: gôszanca szkoro cêli 'zitek z-jelom dokoncsáva KAJ 1870, 111; Vſza, stera scsés, dokoncsávas BRM 1823, 106 3. sklepati, odločati: neobrizávanye, ſtero právdo dokoncsáva KŠ 1771, 452; dokončavajóuči -a -e dokončujoč: dokoncsávajoucsi poſzvecsenyé naſe KŠ 1771, 540 dokončávlani -a -o dokončevan: bodo ravnani, oprávlani i dokoncsávlani AIP 1876, br. 4, 1; Na a i e dokoncsavlane recsi AIN 1876, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dokončávni -a -o prid. sklepalen: Dokoncsávni [vezniki] (zádnyis, tepa) AIN 1876, 67; ár szo lasztivni nomeni 'se vu szebi dokoncsani brezi dokoncsavnoga pronomena KOJ 1833, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli bràni ~ -a ~ -o prid. obran: Szád i vütro de doli bráni AIN 1876, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli bújti ~ -a ~ -o prid. zatrt: je malonej dolibújto katolicsánsztvo goripomágao KOJ 1848, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòlidjáti -dènem dov. 1. odložiti: priszilo dolidjáti rimszko-nemsko czaszarszko Koróno KOJ 1848, 118; jasz moje rad doli denem BKM 1789, 8b; doli dejmo vſze bremen KŠ 1771, 694; Doli dejte ſztároga csloveka KŠ 1754, 191; doli dejte i vi vſza eta KŠ 1771, 608; pren. je on ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109 2. odstaviti: so Jozsefa I. dolidjáli KOJ 1848, 104; I, gda bi nyega doli djáo, zbüdo nyim je Dávida KŠ 1771, 382 3. dati, izročiti: Düſo mojo za tébe doli denem KŠ 1771, 313; kaj je on za náſz ſzvojo düſo doli djáo KŠ 1771, 731; 'Zitek je za náſz doli djao BRM 1823, 101; Gotov szem Dolidjáti ete 'zitek KAJ 1848, 417 dòlidjáni -a -o 1. narejen, zapisan: pri králeszkom notarosi dolidjánom obszojnom testamenti AIP 1876, br. 3, 2 2. pripravljen: doli mi je djána korouna pravicze KŠ 1771, 652 dòlidjáni -a -o sam. izročeni: moje doli Djáno obarvati KŠ 1754, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli pobìti ~ -bíjem dov. pobiti, ubiti: je ſéſzt ſztou Filiſzteuſov doli pobio KM 1796, 46; [bi] doli pobio dvanájszet jezér Edomitánczov TA 1848, 47; ár ſzo doli pobiti vu püſcsávi KŠ 1771, 508 dòli pobìvši ~ -a ~ -e ko je pobil: i vcsino je zadomeſcsanyé doli pobivſi Egyptáncza KŠ 1771, 360 dòli pobìti ~ -a ~ -o pobit, potrt: Celô dolipobiti je grátao KAJ 1870, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòlipokàplen -a -o prid. odpadel: Z-drevja dolipokápleno szüho lisztje AIP 1876, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòlipokòšeni -a -o prid. pokošen: Na trávnikaj je tráva 'ze dávno dolipokosena KAJ 1870, 27; Či se dolipokošena tráva na košelini že posühši BJ 1886, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli položìti ~ -lòžim dov. položiti, odložiti: Dokecs ga na czili, Ocsa, v-tvojem krili Dolipolo'zi KAJ 1848, 274; poloſimo doli vſzeh grehe SM 1747, 27 dòli polóženi ~ -a ~ -o položen, shranjen: To dobro pri tebi doli polo'zeno vari KŠ 1771, 647
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli potèžiti ~ -téžim dov. potlačiti: naj váſz vſze doli ne poté'zim KŠ 1771, 531 dòli potéženi ~ -a ~ -o potlačen: Pravicza vecskrát jécsa dolipote'sena KOJ 1833, 145
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli povéhnjen ~ -a ~ -o prid. povešen: 'Zene doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli püstìti ~ -ím dov. spustiti, znižati ceno: ednoga 'zukavca nescse dolipüsztiti KAJ 1870, 134; Ki je Szvojega Düha, Znebéſz knám doli püſzto BKM 1789, 124 dòli pǘščeni ~ -a ~ -o spuščen, povešen: lelahen veliki na ſtiri kiklej zvézani i doli püſcseni na zemlo KŠ 1771, 372; pren. Gda bi Luther z-dolipüscsenim grebénom proti Witebergi mandigao KOJ 1845, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli spísati ~ spíšem dov. napisati, popisati: ki je 'sitek ſteo doli ſzpiſzati KM 1790, 60; govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; Ete glászi je mogocsno doliszpiszati AI 1876, 5; peſzmi, ſtere je doli ſzpiſzao BKM 1789, 3 dòli spísani ~ -a ~ -o napisan: kim je Kriſztus tak doli ſzpiſzani KŠ 1771, 561; Jezuſa 'zitek doli ſzpiſzani KŠ 1771, 337; toga doliszpiszanoga glásza kêp AI 1876, 5; Evangyeliom, doli ſzpiſzanoga ſzo ſzebom neſzli KŠ 1771, 3; doſzta peiſzen doli ſzpiſzani BKM 1789, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòlispràviti -ávim dov. 1. uničiti: szi je prizadejvao vöro katolicsanszko po vogerszkom doliszpraviti KOJ 1848, 92; krtsánsztvo doli, indasnye pogansztvo pa nazájszprávi KOJ 1848, 17 2. odpraviti: naj sze dohána szamoodávanye doliszprávi AIP 1876, br. 3, 1; tudi je Sz. meso doliszpravo KOJ 1845, 68; mosztovine je ali czelou doli szpravo KOJ 1848, 19; na grob kri's vtikati szo doliszpravili KOJ (1914), 147 dòlisprávleni -a -o odpravljen: Te je tá právda doliszprávlena AIP 1876, br. 7, 1; oszkrbleni z-doliszprávlenih Jezuitov premo'senya KOJ 1848, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòlistrgàti -tr̀gam dov. strgati, odtrgati: je z-liszta zákonszkoga pecsáti je dolisztrgala KOJ 1848, 54 dòlistrgàvši -a -e ko je strgal: i vitézov voji doli ſztrgavſi gvant 'znyidva zapovedali ſzo KŠ 1771, 393 dòlistr̀gani -a -o potrgan: Kukorica je 'ze dolisztrgana KAJ 1870, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli sǘnoti ~ -em dov. suniti, s sunkom spraviti kam: I potom sze z-rümom sümom doliszühne z-rêberja KAJ 1870, 86; ino je doli szühni, o Goszpodne TA 1848, 47; na vrih brigá, da bi ga doli ſzünoli KŠ 1771, 177
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli vr̀čti ~ vr̀žem dov. 1. vreči: (Kamenica) je ne szlobodno dolivr'zti KAJ 1870, 7 2. sleči: naj povolijo oblêk dolivrcsti AI 1875, br. 1, 7; vrzi ſze doli KŠ 1771, 11 3. odstraniti: Doli vrſzti ſztároga Adama SŠ 1796, 20; Kejp te mrtelnoszti, Tak doli vr'zem toga KŠ 1754, 250; i kralico dolivrgo AI 1875, kaz. br. 8; ka bi járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3 dòli vr̀čti se ~ vr̀žem se vreči se: do pekla ſze doli vr'zes KŠ 1771, 36 dòli vr̀ženi ~ -a ~ -o odstranjen: ár je doli vr'zen to'zecz bratov naſſi KŠ 1754, 118; jeli je te zczérkvi doli vr'zeni KŠ 1771, 743
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli vséjčti ~ -čém dov. 1. posekati: drejvo doli ſze vſzecsé KŠ 1771, 23; borôvje pri zemli je dolivszecsé KAJ 1870, 86; glávo je nyemi dolivszêko AI 1876, br. 2, 6 2. premagati, usmrtiti: Ákusa nyihovoga Vojvoda dolivszecsé KOJ 1848, 23; (Bertalan) Doli ga vzecséjo BKM 1789, 328; szo nameszti 68 velikásov dolivszekli KOJ 1848, 28 dòli vséčeni ~ -a ~ -o premagan: (Filiſzteuſſe) ſzo mocsno doli vſzecseni od 'Sidovſzkoga lüſztva KM 1796, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli vtr̀gnoti ~ -em dov. 1. odtrgati: Nyé trnye je lêhko dolivtrgnoti KAJ 1870, 19; ár ſze doli vtrgne táksa záplata od nyegovoga gvanta KŠ 1771, 29; te ſzrejdnye ſztejne plout je doli vtrgno KŠ 1771, 577; pren. vu lejpom czvejti ſzmrt me doli vtrgla SŠ 1796, 76; Li dönok te dolivtrgnem KAJ 1870, 127 2. zmanjšati izplačilo: ali zobecsane plácse kaj doli vtrgnemo KŠ 1754, 50 dòli vtr̀gnjeni ~ -a ~ -o odtrgan: liszt od nyegovoga preklésztva z cerkvenih dvér dolivtrgnyenoga KOJ 1845, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli vzéti ~ vzèmem dov. sneti, vzeti s česa: doli ga je vzéo [s križa] KŠ 1771, 154; je pa proſzo Pilátuſa, da bi doli vzéo tejlo Jezuſovo KŠ 1771, 331; Kriſztuſſa tejlo, ſtero je on doli vzéo z-kri'sa KM 1796, 112 dòli vzéti ~ -a ~ -o snet, vzet: Jeuzus z-kri'sa doli vzéti KM 1783, 73; tejlom, liki je ſzkri'za doli vzéto KŠ 1754, 235; Vecſér je doli vzéto, Zkri'za ſzvéto tejlo BKM 1789, 77; z-korónov, Marii z-gláve dolivzétov KOJ 1848, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòli zmálati ~ -am dov. naslikati: bi Apoſtole doli zmálao KŠ 1771, 158 dòli zmálani ~ -a ~ -o naslikan: je csizmo vido dolizmálano KAJ 1870, 117; med kejpom, i doli zmálanim veliki rázlocsek KM 1790, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòlizosèkati -sékam dov. 1. posekati: szo nyé zvéksega doliszoszekali KOJ 1848, 71 2. odsekati: roké, Jeli bi szi je dao dolizoszekati za sztô rhanski KAJ 1870, 78 dòlizosékani -a -o posekan: vu ete réd dolizoszêkanoga logá zemla AI 1875, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòlizrovàtani -a -o prid. narisan: Etak je zdâ 'ze vszákoga országa mera dolizrovatana na edno palico KAJ 1870, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dólnasti tudi dólnjasti -a -o prid. nižinski: V-ti dôlnasztaj mesztaj voda za 2–3 mêszece de sze párila AIP 1876, br. 4, 5; dolnyaszta meszta szo 'ze pod vodôv AIP 1876, br. 5, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dòlnjolèndavski -a -o prid. dolnjelendavski: dolnyolendavszko imánye je Bethlen dáo szporobiti KOJ 1848, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dólski -a -o prid. dolinski: toga ocsi dolſzki kouvránye vö ſzklivéjo KŠ 1754, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
domèščani -a -o prid. nadomeščan: domesztsáni zmenkanya znaményom KOJ 1833, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dopokázan -a -o prid. prepričan: csi scsés dopokázan biti, szamo z-pámetjov pregledni KOJ 1845, 79
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dopovèdati -vém dov. dopovedati: nieden szi nedá dopovedati, vszáki v-szvoj roug troubi KOJ 1845, 87; Ali nedájo szi dopovedati, i ne razmijo TA 1848, 68; Ali csi meni tou zdaj nedopovejta SIZ 1807, 47 dopovèdani -a -o določen: gda je z-verbumom dugoványe czelou, i sztanovito dopovejdano KOJ 1833, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
doprinésti tudi doprnésti -nesém dov. 1. narediti, izpolniti: ako scsés doperneſzti, koje Bogu drágo SM 1747, 87; Boug je more zacséti i doprneſzti KŠ 1754, 80; je prepovedao té tanács doprneſzti KŠ 1771, 427; zmo'sna dela doprneſzti KM 1796, 57; naj ouzdalecs po liſzti doprneſzé KŠ 1771, 624; naj vſze dobro doprneſzé KM 1790, 42; to z-gláve tesko doprneszé AI 1875, kaz. br. 6; gde ga czilou doprneſzémo KŠ 1754, 96; poſeleinye ne dokoncſate (ne doperneſzéte) SM 1747, 26; právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz. br. 2; vecs hüdoga Szam doprneſzo BKM 1789, 386; Ka ſzi v'zitki doprneſzo BKM 1789, 437; je vſze ono doprneſzao KŠ 1754, 115; nego je eto doprneſzao KŠ 1771, 663; malo je doprneſzao KM 1790, 88; ki je to 'ze doprneszo AIP 1876, br. 2, 3; je tô doprineſzao BRM 1823, 72; Dobro delo doprinesao BJ 1886, 41; ſzmo i hüdo doprneſzli KŠ 1754, 115 2. nadomestiti: Ka szi zamudo, dnesz setüj Doprineszti KAJ 1848, 158; ona se pašči doprineszti BJ 1886, 12; Eto doprineszti AIP 1876, br. 1, 2 doprinésti se tudi doprnésti se -nesém se nadomestiti se: Stera ſze doprneſzé KŠ 1754, 18 doprinéšeni tudi doprnéšeni -a -o storjen, izpoljnjen: od náſz doprnesenoga pretrpo KŠ 1754, 115; to je doprneseno AI 1875; Doprneſzena ſzo 'ze vſza po Jezus Kriſztusi BKM 1789, 440; ktim prvim doprneſenim 'zelám KŠ 1771, 704
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dópuni -a -o prid. dopolnilen: vu vszákom táli zemlé-poszesztvarje tri rédovne i tri za dôpune kotrige zeberéjo AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dopùniti -im dov. 1. opraviti, izpolniti: da bi mogli dopuniti zmenkanya vöre vaſe KŠ 1771, 618; pokouro dobro dopuniti KM 1783, 257; nej dugo odlasala dopuniti ka je obecsala KOJ (1914), 108; ka za du'znoszti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; naſega ſzrczá 'zelejnye dopunis BKM 1789, 349; Dopunis nyemi 'zelénye szrcza nyegovoga TA 1848, 16; odebránih 'selejnye czilou dopuni KMK 1780, 23; Bo'za récs, Dopuni ſze povſzegavécs BRM 1823, 3; Ocsé volo ſzpunio, Vſza dopunio BRM 1823, 56; Dopuni Bôg vsze prosnye tvoje TA 1848, 15; i tak dopunte právdo Kriſztuſovo KŠ 1771, 569 2. dopolniti, dodati: nej ſzamo dopuni zmenkanya ti ſzvéti KŠ 1771, 544; da bi dopuno zmenkanye vaſze kmeni zkázane ſzlü'zbe KŠ 1771, 596; zmenkanye moje ſzo dopunili bratje KŠ 1771, 547; eden lagev sztáksim blágom dopuno AIP 1876, br. 1, 8; Szrbio i Csarnogoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3 dopùnivši -a -e ko je opravil: ſzta ſze povrnola z-Jeru'zálema nazáj, dopunivſi ſzlü'zbo KŠ 1771, 380 dopùnjeni -a -o izpolnjen: ka Stevan verta blá'zensztvo dopunyeno bilô AIP 1876, br. 3, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dopüstìti tudi dopistìti -ím dov. dopustiti, dovoliti: 'Zenám pa ne dopiſztim vu czérkvi vcsiti KŠ 1771, 636; nakeliko pravicza dopiſztí KŠ 1754, 57; Ár ſze ne dopiſztí proroka pogibiti KŠ 1771, 217; i ſzpoznati dopüſztí, ka i v-kom ſzmo pregrejsili KMK 1780, 1780, 68; I ſzvojemu Dühi vtébe priti dopiſzti BKM 1789, 306; Ne-dopiſzti on nyyim prejti SŠ 1796, 4; Ka nyemi dönok nedopüszti Püspek KOJ 1848, 32; Záto sze nedopüszti deci na rust goriidti KAJ 1870, 74; Escse vecs pocsinka dopüszti dvôja piknya AIN 1876, 9; nede v-ednoj leti vecs vodáno, kak dohodki dopüsztijo AI 1875, kaz. br. 1; hercegovinânce z nasega kraja pomágati dopisztijo AIP 1876, br. 2, 6; dopüſzti mi tvoje dobroute v'zivati KŠ 1754, 234; Dopüſzti, nai odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; dopüſzti mi gúcsati kluſztvi KŠ 1771, 201; dopüſzti mi, naj idem prvle i pokopam ocso mojega KŠ 1771, 201; Dopüſzti meni milosztivno eto noucs KM 1783, 175; Veta nám Goſzpon dopüſzti BKM 1789, 413; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Dopüsztite mi, da nyemi moje 'zebne pêneze KAJ 1870, 70; da bi nyemi rázumna mati nyegova dopüsztila KAJ 1870, 43; Nej nyim je dopüſzto KŠ 1754, 34; I dopüſzto nyim je preci KŠ 1771, 115; ſzi dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Nej ſzi dopüſzto vrági BKM 1789, 391; i dopüſzto je nyim KM 1790, 26; je Gejza dopüszto szvojo deczo szloveszno okrsztiti KOJ 1848, 10; i ne bi dopüſzto podkopati KŠ 1771, 213; naj nyim dopiſzti vu nyé idti KŠ 1771, 194 dopǘščeni -a -o dopuščen, dovoljen: je nyim nej dopüſcseno gucsati KŠ 1771, 520; da bi ſzkvarjenomi dopüscseno bilou KM 1783, 211
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dopüstlìvi -a -o prid. popustljiv: szo nikak né steli dopüsztlivi bidti AIP 1876, br. 5, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
doségnoti -em dov. 1. doseči, z iztegnjeno roko ali predmetom priti do česa: pejneze vzeme, csi do nyih more doſzégnoti KM 1790, 52; doszégnoti KOJ 1833, 155; liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546; pren. tebé li zvörov morem doſzégnoti BKM 1789, 89; Bo'za rejcs doſzégne notri do razdeljenyá KŠ 1771, 677; ár me zdaj noucs doszégne KM 1783, 227; me zdaj noucs doſzégne BKM 1789, 388; Nyegova miloszt doszégne, Od roda do roda BKM 1789, 16; dácsa naj vszákoga popravici doszégne AI 1875, br. 2, 6; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 6; ga je neſzrecsa doſzégnola KMK 1780, 70 2. pri širjenju, napredovanju biti do kod: da vnosina povoden pride, one od nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; povôdni ednoga ne doszégnejo TA 1848, 24 3. biti, nahajati se v prostoru: leſzficzo, ſtera je od zémle do nebéſz doſzégnola KM 1796, 21; da ſzmo i notri do váſz doſzégnoli KŠ 1771, 546; imé nyegovo doszégne do odvêtka TA 1848, 37 doségnjeni -a -o dosežen: Vaso mené na gôsztom doszégnyeno pomáganye AI 1875, kaz. br. 1; pretrpijo nyih doszégnyeno nevolo AIP 1876, br. 3, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dosòdbeni -a -o prid. sklepalen: Doszodbeni: azért, ahozképest, lám i. t. v. KOJ 1833, 112; Doszodbeni (kiemelok): (ráj, vszebolje, témráj) AIN 1876, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dostàviti -ávim dov. 1. dodati: K-adjectivumi more bb dosztaviti KOJ 1833, 30 2. nadomestiti, zamenjati: je szvojo oroszlánszko kou'so z-liszicsnov dosztávo KOJ 1848, 30 dostávleni -a -o nadomeščen: lüdi, ki szo z-leszom dosztávlene nogé meli KAJ 1870, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dostìgnoti -em dov. 1. doseči, dohiteti: szta nyé tirala, pri Esztergomi dosztignola KOJ 1848, 99; steri szo ga pri Tokaji dosztignoli KOJ 1848, 77 2. doleteti, prizadeti: Matyasa I. je v-tom boji velika neszrecsa dosztignola KOJ 1848, 64 dostìgnjeni -a -o dosežen: ki szo prvle od ognya dosztignyeni KOJ 1848, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dostójen -jna -o prid. vreden, primeren: Ar je tou vrejmen doſztojno BKM 1789, 62; vu ſzveſztva doſztojnom noſenyej KŠ 1771, 658; naj ſze Bo'se imé poſzveti, i doſztojnim tálom ſze poſtüje KMK 1780, 40; mou'si vu vſzej doſztojni dugoványaj naj pokorna bode KMK 1780, 88; z-drügimi doſztójnimi dobroutami 'selejjo vámvas trüd nazáj povrnouti SIZ 1807, 16; Na nyegovo doſztojno vrejdnoſzt SŠ 1796, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dovolìti -vòlim dov. dovoliti: jasz szam lih tou dovolila KOJ 1845, 86 dovòljeni -a -o dovoljen: csi ti je nej dovoljeno KOJ 1845, 35; ka je nyemi denok nej dovoljeno bilou KOJ 1848, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dozòriti se -im se dov. dozoreti: szád sze je 'ze dozoro KAJ 1870, 27; geto ſze je 'ze dozorila zemlé 'zétva KŠ 1771, 792; naj ſze ſzilje dozori KM 1790, 38 dozòrjeni -a -o dozorel: Filiſzteuſſovo dozorjeno ſzilje KM 1796, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drági -a -o prid. 1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86 2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23 dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48 nájdràgši -a -e 1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5 2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4 drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dráždžlivi -a -o prid. razdražujoč: te je 'ze za dohodke eti drá'zd'zlivi dács velika potrêbcsina bila AIP 1876, br. 3, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dresélen -lna -o prid. žalosten: jáko dreſzélno zdihávanye TF 1715, 35; ſzrczé je 'zmetno Od grejha ino dreſzélno KŠ 1754, 257; gda zdreſzélnim ſzrczom premislávamo KŠ 1754, 4a; I dreſzélni poſztánovsi jáko, zácsali ſzo KŠ 1771, 88; trouſt vſzej ſzrcz dreſzélni BKM 1789, 132; dreſzélne peſzmi ſzmo vám ſzpejvali KŠ 1771, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dreséli -a -o prid. žalosten: ino ſzem jáko dreſzéli TF 1715, 37; ka ſzte tak dreſzéli BRM 1823, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drevéni -a -o prid. negiben, tog: ſzo ſztáli drevéni KŠ 1771, 368; Da do mi vsze kotrige drevéne KAJ 1848, 379
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drevéšni -a -o prid. drevesen: je pa pod drevešnimi korénami skriti AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drévni -a -o prid. drevesen: i v-nyem drevno ſzemen poſzejjamo KM 1790, 80; Kukovica se po gosti drevni vrehi skriva AI 1878, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dróben tudi dróuben -bna -o prid. droben, majhen: ſzamo drobna decza SM 1747, 1; lécsa ta drôbna AI 1875, kaz. br. 8; Droubne Decze KŠ 1771, 812, 844; za Drobno Detzo ABC 1725, A1a; Molitev za drobno Deczo ABC 1725, A6b; kak rano droubne fticſicze ſzpejvajo BKM 1789, 377
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dróugen -gna -o prid. droben, majhen: ino za droune (drougne) Deczé volo TF 1715, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dróuven tudi dróven -vna -o prid. 1. droben, majhnih razsežnosti: I kako drouvni mak SŠ 1796, 30; Poetom psenica v-drovnom szemeni sze ozorila AI 1875, kaz. br. 8 2. droben, majhen: Da pa tou drouvna decza doprneſzti nemoro KŠ 1754, 208; Vſza ſz. Drouvna Decza KM 1783, 93; Od drouvne deczé KŠ 1771, 61; ino potreibno drouvno deczo navcſiti TF 1715, 45 3. mali: Szlovenſzke dróvne litere KM 1790, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b drǘgi -a -o sam. 1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103 2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drǘgi -a -o vrstil. štev. drugi: drügi tau katechiſmuſſa TF 1715; Drügi zrok TF 1715, 5; Drüga molitev SM 1747, 62; drügo Bosjo zápoved TF 1715, 13; Drügo ſzveſztvo KŠ 1754, 6; i drügomi, trétyemi KŠ 1754, 7b; Vdrügi knigai Mozſeſſovi TF 1715, 17; vdrügi knigai Moyſeſsovi SM 1747, 46; gda ſze je ob drügim poſztavo KŠ 1771, 338; Ob drügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drǘgoròdjeni -a -o prid. drugorojen: z-sterov sze od tisztih máo drügo-rodjeni Princz obtála KOJ 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drüžínčni -a -o prid. služabniški: Je drü'zincsna vernoſzt BRM 1823, 416
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drvèni -a -o prid. lesen: Drvena i piſzkrena poſzouda KŠ 1754, 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
držàti tudi deržàti -ím nedov. 1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27 2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123 3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428 4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6 5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109 6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8 7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6 8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268 9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40 10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10 11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184 držàti se tudi deržàti se -ím se 1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75 2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27 3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18 4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348 5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38 6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427 7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135 8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7 držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4 držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8 držàni -a -o 1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461 2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2 3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
držìnski -a -o prid. namenjen služabnikom, služinčadi: ino bos v dr'sinszko hi'so vábleni KOJ 1845, 25; in szamo za der'sinszki krüh ospotani bi KOJ (1914), 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dúgasti -a -o prid. podolgovat: Oburka má dugasti sád AI 1878, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dùgčasti -a -o prid. podolgovat: slive, šterim je sád i koščica dugčasta AI 1878, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dúgi -a -o prid. 1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3 2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6 dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dugóčni -a -o prid. dolžinski: Sztári dugôcsni mertükov obracsunanye na nôve AI 1875, kaz. br. 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dugotrplìvi -a -o prid. potrpežljiv: Ti pa, Goszpodin Bôg, szi i dugotrplivi TA 1848, 71; Goszpod, dugotrplivi TA 1848, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dǘh tudi dǘjh -á m 1. duh, razumsko-spoznavna stran človeka: Ar teilo ſelei proti Dühi, i Düh proti teili SM 1747, 26; tak je poſztano Cslovik ſivocſi Düh SM 1747, 4; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; kriviczo lübcza odürjáva düh nyegov TA 1848, 9; kai ſze zdüha porodi SM 1747, 7; nego poleg Düha SM 1747, 23; odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; do razdeljenya düſe i dühá KŠ 1771, 677; Nega nyemi ni düha, ni sztopnye KOJ 1845, 115; Ar teilo ſelei proti Dühi SM 1747, 26; ſtero kdühi i kpriseſztomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; ſzmo vu eden Düh napojeni KŠ 1771, 514; ki pa ſzejja naDüh, z-Dühá bode 'zeo KŠ 1771, 570; pozdignem k-Bôgi düh moj KAJ 1848, 202; Ako pa po Dühi telovna dela morite SM 1747, 23; pravicſen poſztano vu Dühi SM 1747, 12; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ki ſzo ſziromáczke vdühi KŠ 1771, 13; ga pa Dávid vu Dühi za Goſzpouda zové KŠ 1771, 75; pride vu Dühi BKM 1789, 18; i vu dühi právoga cszisztoga krsztsansztva KAJ 1848, X; vodi ſztvoim dühom SM 1747, 90; i zdühom vuſzt nyega KŠ 1754, 93; da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; I z-môdrim dühom zbrodjávati KAJ 1848 2. bitje netvarne narave: Oni dühovje, ſteri ſzo KŠ 1754, 94; Ti hudi dühovje KŠ 1754, 95; I ti necsiſzti dühovje KŠ 1771, 110; Angyelje ſzo csiſzti dühouvje KMK 1780, 9; Od rázlocsni dühouv KŠ 1771, 731; od necsiſzti düjhouv oſzloubodo KM 1796, 99; Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; vu temniczi bodoucſim dühom KŠ 1754, 111; vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31 3. v zvezi sveti Düh tretja božja oseba: kako iſzvéti Duih TF 1715, 39; ſkoterimi náſz vucsi, ſzvéti Düh Bog SM 1747, 87; O Szvéti Düh SM 1747, 60; Szin, Sz. Düjh SM 1747, 16; Sz. Düjh vu poſzvecsenyej KŠ 1754, 92; Düjh je iſztina gotov KŠ 1771, 90; Szin, i Szvéti Düjh KM 1780 K, 5; Szvéti Düjh Boug KM 1783, 7; od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; vu jedinoſzti Dühá Szvétoga KŠ 1754, 12 b; noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; dári Düjhá ſzvétoga KM 1796, 118; Dika boidi i Dühi ſzvétomi SM 1747, 46; Oczu ſzinu Düho vekvekoma SM 1747, 81; prouti Sz. Dühi ſentávanye KŠ 1754, 73; dika i Sz. Dühi KM 1783, 2; nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Dai mi ſzvétoga Dühá Bogá SM 1747, 61; ino je vnyega ſivocſi Düh vdehno SM 1747, 3; ſz. Dühá je poſzlau KŠ 1754, 24; i te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; vido je Dühá Bo'zega KŠ 1771, 10; Polo'zim na nyega Düjh moj KŠ 1771, 39; darüj nám Dühá Szvétoga KM 1783, 10; toga novorodgyenyá vu ſzvétom Dühé TF 1715, 32; vu ſzvétom Dühei TF 1715, 23; vörjem vu ſzvétom Dühi SM 1747, 44; molécsi vu Sz. Dühi KŠ 1754, 2b; vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; ſztvoim ſzvétim Dühom SM 1747, 46; Sz. Dühom gori namazao KŠ 1754, 104; I zſvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; nej trijé ſz. Dühovje KM 1783, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dühòven -vna -o prid. 1. duhoven: 1. Dühovni 'zitek toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 206; Ka je ta dühovna ſzmrt KŠ 1754, 74; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; Zrok ete nyihove Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; dühovno nagibanye vu clovecsi ſzrczáj nadigáva KŠ 1754, 91; vzemite gori ino mecs Dühovni SM 1747, 27; takáiſſe i vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; ſzlejpi vdühovnom dugoványi KŠ 1754, 71; i rázumnoſzti dühovnoj KŠ 1771, 603; vu dühovnoj kmiczi Kricsimo KAJ 1848, 180; ſtákſzim dühovnim ſzrczom KŠ 1771, 438; mo'zki i zenſzke dühovni popeve KŠ 1754, 104; Od dühovni dárov KŠ 1771, 489 2. duševen: telovno i dühovno zvelicsanye KŠ 1771, A8b; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ſzo ta dühovna i nebeſzka KŠ 1754, 60 3. verski: szamo nikeliko dühovnih knig májo KOJ 1833, XV; zhválnimi i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi KŠ 1754, 28; i zdühovnimi peſzmami ſzpejvavſi KŠ 1771, 584 4. duhovniški, cerkven: podlo'zni bojmo, liki dühovni králove KŠ 1754, 105; dühovne, orſzacske, Goſzpode ſze ti boi SM 1747, 88; pred Dühovnim oczom vadlüvati TF 1715, 35; Dühovni Paſztér BRM 1823, IV dühòvni -a -o sam. duhovni: Goszpon Dühovni pridejo KOJ 1845, 13; nego vu vcseni Dühá ſzvétoga k-Dühovnim Dühovna priglihávajoucsi KŠ 1771, 493; 'zelte pa ta dühovna KŠ 1771, 517
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dühòvski -a -o prid. duhovniški: pa z-prepovedov dühovszkih opravil KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dùplišni -a -o prid. dvojni: Papa tudi posle duplisni kris KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
düšèven -vna -o prid. 1. duševen: ki ſzi branitel Duſsevni SM 1747, 66; ſzlatkoſzt düſevna KŠ 1754, 127; od vszáke düssevne i telovne pogibeli obarval ABC 1725, A 5 B; ako tákſe Duſſevne nevoule vu ſzebi ne osláta SM 1747, 41; düsevnoj temnoſzti vzeme moucs BKM 1789, 3; naſſo düsevno ſzkrb na pope nehámo KŠ 1754, 13; vſzáksem blagoſzlovi düsevnom KŠ 1754, 104; vu vszákoj düsevnoj potrebcsini BRM 1823, II; Vſze düsevne i telovne dobroute KŠ 1754, 151; vſza düsevna i telovna dobra KŠ 1754, 152; Zvrácſi me düsevne rane BKM 1789, 14; vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibcsinai ABC 1725, A7a; vu vſzeih naſsih düſsevni, i telovni potreibcſinai SM 1747, 55; zdüſevnimi ocſimi KŠ 1754, 143 2. verski: zmenkanye Szlovenſzkoga düsevnoga piſzma KŠ 1754, 3a 3. v zvezi düševni paster duhovnik: Ni eden düsevni paſztér KŠ 1754; Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; paſztérje düſevni KŠ 1771, 434; Cséſzt düſevni paſztérov KŠ 1771, 21; právim düsevnim paſztérom KŠ 1754, 193; Na düsevne paſztére gledoucs KŠ 1754, 197 düšèvno -ga sam. duševnost: Stero je to düsevno KŠ 1754, 175; za ta düsevna czilou niscse nikajnemára KŠ 1754, 5a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dǜšni -a -o prid. 1. dušen: Odpré sztezo I düsnoga zvelicsanya KAJ 1848, 6; Nejga csloveki dragſega Ino po ſzmrti düsna zvelicsanya SŠ 1796, 48; voj Z-düsne kmicze KAJ 1848, 10; ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; veszt grozi, I 'zelen mir düsni vmárja KAJ 1848, 4; polei mojo düſno ſzpoznanye SM 1747, 49; taki vDüſnoi ſaloſzti razveſzeliti TF 1715, 37; Szprávlajmoſze na ſmrt i v-düsnom molejnyi SŠ 1796, 8 2. v zvezah: düšni den vernih duš dan: Taki potom je Düšnidén BJ 1886, 38; düšni paster duhovnik: Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; düšna vejst vest: ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt, hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 74; I düſnavejſzt takáj Tvoj vſzakdenésnyi grejh BKM 1789, 385; da nyim düsnavejszt bráni sze podlo'siti KOJ 1848, 11; proti nyega Duſne veſzti tosbi SM 1747, 62; od düsnevejſzti kárani KŠ 1771, 292; Düjh düsne-vejſzti KM 1783, 46; med vnougim düsne-vejſzti bodanyem KM 1796, 9; szlobodnoszt szvoje düsnevejszti niksoj zemelszkoj oblászti nedájo podjármati KOJ 1845, 68; mo Dusno Zveſzt vtiſis SM 1747, 69; naj nevra'zeno düsnovejſzt mám KŠ 1771, 417; jaſz ſzam vſzákov dobrov düsnovejſztyov ſzlü'zo Bougi KŠ 1771, 413; ka ſzmo i vu vaſi düsnivejſztaj ocsiveſzni KŠ 1771, 537
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dúžen -žna -o prid. 1. dolžen, ki ima dolg: Dájte vſzákomi, ka ſzte du'zni, komi danyé, danyé, komi máuto KŠ 1754, 49; Goſzpodé ino Vládnikov, csi nyim ne dámo, ka ſzmo nyim du'zni dati KŠ 1754, 48; eden nyemi je du'zen bio pétſztou ſzoudov KŠ 1771, 190; tak nyemi plácsa, ka nyemi je du'zen KŠ 1771, 445; Od 10000 talentumov du'znoga ſzluga KŠ 1771, 58 2. obvezan komu kaj izkazovati, storiti: za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov ino zpokourov duſen TF 1715, 21; ſzem jaſz vekivecſnoga ſzkvárjenya duſen poſztano SM 1747, 51; cséſzt, ſtero je du'zen Bougi KŠ 1754, 9a; vkákſem poſtenyej i vrejdnoſzti ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; ſzam Du'sen lübiti Bogá KM 1783, 301; Du'sna ſzta oneva priprávlati SIZ 1807, 10; ſzo nej ſtimali za du'zno Bogá meti vu ſzpoznanyi KŠ 1771, 449; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; ka ſzmo du'zni Bougi i naſſemi bli'znyemi KŠ 1754, 7; I tim hudim ſzmo du'zni pokorni biti KŠ 1754, 34; nego i du'zni ſzmo, kak za prvo hválo dati KŠ 1771, A2a; dú'sni szmo naso Králevcsino brániti KOJ 1833, VII; Velikási szo du'zni na szpravicsi nazocsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dúževen -vna -o prid. vztrajen: Veli proſziti dü'zevne 'znyecze KŠ 1771, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvádvàjseti -a -o vrstil. štev. dvaindvajseti: dvádvajszeti táo KŠ 1771, 807
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti -a -o vrstil. štev. dvajseti: Dvajszeti (XX.) táo KŠ 1771, 64; V drügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti i devéti ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. devetindvajseti: Dvajszeti, i devéti táo KŠ 1771, 121; Dvajszeti, i devéti táo KM 1796, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti i drǘgi ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. dvaindvajseti: Dvajszeti i drügi táo KŠ 1771, 71; Dvajszeti, i drügi táo KM 1796, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti i óusmi ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. osemindvajseti: Dvajszeti i ouszmi (XXVIII.) táo KŠ 1771, 97; ino dale vdvaiszetom ouſzmom verſuſſi TF 1715, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti i péti ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. petindvajseti: Dvajszeti i péti (XXV.) táo KŠ 1771, 83; Dvajszeti, i péti táo KM 1796, 57, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti i pr̀vi ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. enaindvajseti: Dvajszeti, i prvi táo KM 1796, 111
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti i sédmi ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. sedemindvajseti: Dvajszeti i szédmi (XXVII.) táo KŠ 1771, 92; Dvajszeti, i szédmi táo KM 1796, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti i šésti ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. šestindvajseti: Dvajszeti i sészti (XXVI.) táo KŠ 1771, 87; Dvajszeti, i sészti táo KM 1796, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvàjseti i štr̀ti ~ ~ -a ~ ~ -o vrstil. štev. štiriindvajseti: Dvajszeti i strti (XXIV.) táo KŠ 1771, 79; Dvajszeti, i strti táo KM 1796, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvanájseteri -a -o ločil. štev. dvanajster, dvanajst: Jakub tomi dvanájſzeteromi raſztepenomi plemeni zdrávje KŠ 1771, 745; dvanájſztera pokolejnya naſa KŠ 1771, 421; zidino, ſtera je mejla dvanájſztera vráta KŠ 1771, 805; dvanájſzetera vráta z-dvanájſzet d'sund'sov KM 1783, 215
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvanájseti -a -o vrstil. štev. dvanajsti: Dvanájſzeti táo KŠ 1771, 139; Od Kriſzt. vdvanájſzetom leti dela KŠ 1771, 167
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvátrèseti -a -o vrstil. štev. dvaintrideseti: 32. Soltár SM 1747, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvojlívi -a -o prid. dvomeč: da je etaksega dvojlivoga pitanya razszodjenyé nej delo krátkoga vcsenyá jezika KOJ 1833, 42; mislejnya vu Vöri dvojiliva KM 1783, 146
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvòrni -a -o prid. dvoren: niti dvorne Goszpé, niti Goszpoudje KOJ 1848, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvóuje-rednáti -a -o prid. dvoreden, dvovrsten: Zrnye vu redê sztoji na vlatovjê, záto sze nistero dvôje-, drügo trôje rednáto zové KAJ 1870, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
džǜndžaven -vna -o prid. biseren: Potom je k-d'zünd'zavnomi cvêti prisao KAJ 1870, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
džǜndžgòmbavi -a -o prid. z bisernimi gumbi: sze oblêko vu nôvi d'zünd'zgombavi kapút AI 1875, br. 2, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
džǜndžni -a -o prid. biseren: D'zünd'zni cvêt KAJ 1870, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
edenájseteri -a -o ločil. štev. enajsteri, enajst: Ti edenájſzeteri vucseniczke ſzo pa sli KŠ 1771, 24; da bi i edenájſzetere zvejzde nyega molile KM 1796, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
edenájseti -a -o vrstil. štev. enajsti: edenájszeti (XI.) táo KŠ 1771, 34; Vöre valdüványa edenájſzetoga Stüka KMK 1780, 22; Okouli edenájſzete vöre KŠ 1771, 64; na edenáiſzetom táli govorécſi TF 1715, 25; ki ſzo obedenájſzetoj vöri najéti bili KŠ 1771, 65 edenájseti -a -o sam. enajsti: ſzo nazvejſztile tim edenájſzetim KŠ 1771, 254; Sztojécsi pa Peter ſztimi edenáſzetimi KŠ 1771, 345
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
èdendvàjseti -a -o vrstil. štev. enaindvajseti: edendvajszeti (XXI.) táo KŠ 1771, 67, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
èdenvsáki -a -o vrst. zaim. vsak: Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drüga edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; 'Zelejmo pa, da váſz edenvſzáki poká'ze to iſzto ſkrblivoſzt KŠ 1771, 680; Edenvſzáki, liki je vzéo dár, tak ſzi 'znyim ſzlü'zte KŠ 1771, 711
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
edíni -a -o prid. edini: kai je nyemi ſzvojega edinoga ſziná poſzlati SM 1747, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ednáčen -čna -o prid. enak: ráven, ednácsen -a -o KOJ 1833, 154
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ednákešni -a -o prid. enak: Proti vszake déli veri ednákesni krao Maximilian KOJ (1914), 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ednáki -a -o prid. 1. enak: niſteri pa ſzoudi, ka je vſzáki dén ednáki KŠ 1771, 479; Orszácski Ocsáki pa szprávlajo ednáki Jezik KOJ 1833, III; Stera je pa vſzej ednáka cséſzt KŠ 1754, 222; Vſzigdár vednákoj ſztálnoſzti KŠ 1754, 273; Edna, i ednáka Zmo'snoſzt KM 1783, 7; ár je tvoje ſzrczé ednáko pred Bogom KŠ 1771, 365; Ár nikoga nemam ednáke zmenom düſe KŠ 1771, 595; ednáke z-Ocsom Natúre KM 1783, 112; ka ſzo vſzi vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; bodo v-ednákom veſzélji SŠ 1796, 151; ſzo 'znyimi vednákoj vöri KŠ 1754, 105; geto ſzi vu ednákoj ſzoudbi KŠ 1771, 252; Trétye oſzoba vu Bo'zánſztvi, ſztera od Otsé i Sziná zednákim tálom vo ſzhája KŠ 1754, 122; i ſzunoli ſzo ſze zednákim tálom na oglejüvanya placi KŠ 1771, 402; vkup ſztanimo z-ednákim hotejnyem KM 1790, 88; Vidilo ſze je nám zednákov voulov vkup ſzprávlenim odebráne mo'zé poſzlati kvám KŠ 1771, 389; Zednákov zmo'znoſztyov poſzvejt BKM 1789, 119; Zmo'znoſztyom ednákom BKM 1789, 420; v-jeszén szta dén i nôcs ednákiva KAJ 1870, 159; ni od knám ednáki, ni od náſz KŠ 1754, 48; Kakda sze dr'sis med ednákimi KOJ 1845, 28 2. raven: gde je nê ednáka sztena KAJ 1870, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
èdnoòčni -a -o prid. enook: csehszkih huszitov ednoocsnoga voja KOJ 1848, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ednostáven -vna -o prid. preprost, enostaven: (Včéla) poleg tej temeni troje ednostávne piknjaste oči AI 1878, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
efežánski -a -o prid. efeški: Diana Efe'zánſzka KŠ 1771, 402; Efe'zánſzke czérkvi KŠ 1771, 653; Efe'zánſzkoga Trofimuſa KŠ 1771, 409; Efe'zánſzko püſpekijo KŠ 1771, 632
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
egeánski -a -o prid. egejski: le'zi v-Egeánſkom mourji KŠ 1771, 765
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
egéumski -a -o prid. egejski: med Joniumſzkim i Egeumſzkim mourjom KŠ 1771, 487
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
egìptomski -a -o prid. egiptovski, egipčanski: da bi je vo ſzpelano z-Egyptomſzke zemlé KŠ 1771, 684; znamenuje ſzedem obilni lejt na czejlo Egyptomſzko dr'sánye KM 1796, 28; pred Farao Králom Egyptomſzkim KŠ 1771, 359
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
elefàntov -a -o prid. slonov: z-Csonte elefantove KM 1783, 87
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Eliášov -a -o prid. Elijev: vu Dühi i moucsi Eliáſovoj KŠ 1771, 162
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
èn èna -o glav. štev., v zvezi z drügi izraža zaporedje, medsebojno razmerje: En za drügim ſze tá neſzé SŠ 1796, 142; nyega szád pa, kak láni, za endrügim notriszprávimo KAJ 1870, 160; En-drügoga naveke va lübila AI 1875, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
en ena -o nedol. člen Tudi en grejsnik potrti KŠ 1754, 255
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
èngleški -a -o prid. angleški: konji so arabski i engleški AI 1878, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
éni tudi éjni -a -o kaz. zaim. tisti: eni tören z-léda plava AIP 1876, br. 3, 7; ena je tvoja AIN 1876, 38; V-êno vrôcso zvêzdo leti KAJ 1870, 94; I etomi je dáo pét talentumom, ejnomi pa dvá, ovomi pa ednoga KŠ 1771, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ènoglásen -sna -o prid. enoglasen: nike sztáre – enoglászne – peszmi KOJ 1845, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
epikuréuški -a -o prid. epikurejski: Niki pa z-Epicureuski i Stoikuski Filoſofuſov KŠ 1771, 396
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Èpimenidešov -a -o prid. Epimenidesov: Epimenideſova KŠ 1771, 432
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
erdéčasti -a -o prid. rdečkast: Njegova dlaka erdéčasta AI 1878, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
erdéčkasti -a -o prid. rdečkast: Je erdéčkasto-erjáv AI 1878, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
erdélski -a -o prid. erdeljski: csi erdelszkoga Glavára KOJ 1848, 16; erdelszke Saxoncze KOJ 1848, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
erjávi -a -o prid. rjav: erjávi orangutang AI 1878, 7; erjávi rošč AI 1878, 32; Erjávo-erdéčo dlaksto kožo má AI 1878, 9; Je erdečkasto-erjáv AI 1878, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
erjávoremèn -a -o prid. rjavorumen: Kože fárba erjávoreména AI 1878, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
eržéni -a -o prid. ržen: psenicsni, ali er'zéni KŠ 1754, 202; na ednom er'sénom betvi SIZ 1807, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
èstergomski -a -o prid. estergomski: z-esztergomszkim Érsekom KOJ 1848, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ètakov -a -o kaz. zaim. tak, takšen: da nám nai etakove prošnye nezadresi TF 1715, 29; zetakovom reicsjom onda oszodi nyé SM 1747, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
européjski -a -o prid. evropski: na europeiszko pelanye scsé posztaviti AIP 1876, br. 10, 4; proszi europejszke Poglaváre KOJ 1845, 54; med europejszkimi Poglavári KOJ 1848, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
evangeličánski -a -o prid. 1. evangeličanski: brat moj evangelicsanszki KAJ 1848, X; Evangelicsánſzka, ali Litaránſzka KŠ 1754, 85; ovak evangelicsánszka KOJ 1845, 75; Evangelicsáſzko Vöro SM 1747, 2; ſztáre práve Evangelicsánszko-Litaránszke vöre KŠ 1754, 9a; evangelicsánszkim gmainam BRM 1823 2. evangelijski: Biſztri na evangelicsáſzki 'zitek KŠ 1771, 538; vcsi Evangelicsánſzki návuk KŠ 1771, 701
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
evangèliomski -a -o prid. evangelijski: To moucs Evangeliomſzko BKM 1789, 5; knige napiszati, kakti: Evangeliomszko KOJ (1914), 153; János Evangeliſta vu ſzvoih Evangeliomſzki knigai TF 1715, 34; Evangyeliomſzki tanácsi ſzo eti KMK 1780, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ezdrášov -a -o prid. Ezdrov: Ezdrásove KŠ 1754, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
falingàsti -a -o prid. slaboten, prizadet: Z-starcov ali ovači falingásti ludi se je nigdár nej osmejávao BJ 1886, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fàntlivi -a -o prid. čekanast: fantlivi, szándocsni, kanzobáti -a -o KOJ 1833, 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Fánuelov -a -o prid. Fanuelov: Anna prorokojcza Fanuelova csí KŠ 1771, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fárahov -a -o prid. faraonov: ſzin cséri Farahove KŠ 1771, 692
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fárbani -a -o prid. obarvan, okrvavljen: Záto bode tvoja nôga v tvoji protivnikov krvi fárbana TA 1848, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
farizèuški -a -o prid. farizejski: varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53; ka je Paveo prouti Farizeuskoj ſzkazlivoſzti KŠ 1771, 743
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fárni -a -o prid. župnijski: morejo pouleg dú'snoszti vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fàšenski -a -o prid. pusten: ideta eden fasenszki vecsér k-szouszedi KOJ 1845, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fìgov -a -o prid. figov: Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; I vidoucsi edno figovo drejvo KŠ 1771, 69; ino ſzta zfigovoga drevá liſztke vküpe plela SM 1747, 6; ſzta z-liſztyom figovoga drejva zakrivala KM 1796, 7; nejli ſzamo tou figovomi drejvi vcsinite KŠ 1771, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Fìlipov -a -o prid. Filipov: 'zené Filipove KŠ 1771, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fíni -a -o prid. fin: za volo vcsenyá i finoga dr'sánya KOJ 1833, XIV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
francòski tudi francùški -a -o prid. francoski: gda bi franczószki Kráo Lajos XIV, steri je KOJ 1848, 97; v-Francuskom országi v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8; Franczia, ali Franczuski ország KŠ 1771, 554; ki kak huszár vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny AI 1875, br. 2, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
frànkoski -a -o prid. frankovski: veliki Károl frankoszki KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Frèncelov -a -o prid. Francelov: tou pa ni ni Frenczelovoga, niti znikakſega drügoga obracsanya (verſio) csakati nemorejo KŠ 1771, A7a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
frìšek -ška -o prid. 1. svež: i frisko vretino je piſztila KM 1796, 3; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725 2. ki se duševno in telesno dobro počuti: Ki je dneſz zdrav ino frisek BKM 1789, 222; jasz ſzem frisk i zdrav BKM 1789, 408; jaſz ſzam frisk i zdrav SŠ 1796, 140; ino friske dekle KOJ 1845, 39 frìškejši -a -e bolj svež: csi ſzi od rou'se friskejſi SŠ 1796, 155
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ftégnoti -em dov. iztegniti: ftégni rokou tvojo KŠ 1771, 183 ftégnjeni -a -o iztegnjen: Gda bi nyim pa zftégnyenimi rokámi ſtariſſe po gmajnaj poſztávila KŠ 1771, 387
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ftíčki -a -o prid. ptičji: Fticske gnezdô KAJ 1870, 114; Znanci vnogo ftički plemenov poznajo AI 1878, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ftìčni -a -o prid. ptičji: zúz; fticsno csrejvo KOJ 1833, 185
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ftíšati -am dov. 1. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: Ftiſa mourje KŠ 1771, 24 2. pomiriti, umiriti: Nasega Bouga ftiſajmo BKM 1789, 53; ár ſzi ga ti ftiso SŠ 1796, 85; Na kri'zi ſzi ftisao Ocso BKM 1789, 411; komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386 3. povzročiti, da postane kaj manj izrazito: Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; Sztejem ſzi boleznoſzt ftiſi BKM 1789, 21; ftisai eto teskoucso SM 1747, 71; Ftisaj rázum KŠ 1754, 258 ftíšati se -am se usmiliti se: Boug, ftiſaj ſze meni grejsniki KŠ 1771, 231 ftíšani -a -o spraven, zadostilen: je vecs od vſzej gorécsi i ftiſani áldovov KŠ 1771, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ftíšaven -vna -o prid. spraven: na brejgi Kalvaria neprecenyeni ftisavni áldov opravo KOJ (1914), 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ftraglívi -a -o prid. len, lenoben: To velíjo od nyega, ka je praj ftraglívi SIZ 1807, 27 ftraglívi -a -o sam. leni, lenuh: Opomina te ftraglive na delo KŠ 1771, 629
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fundálivati -am nedov. utrjevati, delati temelje: I tiſzi od zacsétka, Goſzpodne, zemlo fundálivao KŠ 1771, 672; ka je vu nyem, szi ti fundálivao TA 1848, 73 fundálivani -a -o utrjevan, utemeljevan: Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605; ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; On je trdno fundálivan na szvéti goráj TA 1848, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Gádov -a -o prid. Gadov: zplemena Gádovoga KŠ 1771, 779
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gečméni tudi gječméni -a -o prid. ječmenov: z-dvajſzetimi kolácseczi gecsménoga krüha nahráno KM 1796, 77; pét lejbov krüha gyecsménoga KŠ 1771, 282
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gédrni tudi gjèdrni -a -o prid. priden, prizadeven, zavzet: Gábor je gédrni AIN 1876, 24; Ár csi mo gedrni vu nasem krsztsansztvi KAJ 1848, 133; boj gyedrni vu ſtejnyi KŠ 1771, 639; psenicsno zrno, Stero Zegnili, i pá gyedrno, Z-zemlé vö pride SŠ 1796, 4; brata naſega vnogokrát gyedrnoga bodoucsega KŠ 1771, 543; popolni ki po návadi gyedrni rázum májo KŠ 1771, 679; opomina 1. na gyedrno csákanye Kriſztuſa na ſzoudbo KŠ 1771, 614; po Apoſtolov gyedrnom deli KŠ 1771, 338 gjèdrnejši -a -e bolj priden, prizadeven: zdaj pa doſzta gyedrnejſega po velikoj vüpaznoſzti kvám KŠ 1771, 543
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gehènski -a -o prid. gehenski, peklenski: vrejden bode gehenſzkoga ognya KŠ 1771, 15; majoucsemi ſze vrcsi vu gehenſzki ogyen KŠ 1771, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
genlívi -a -o prid. premičen: sze genlívo i negenlívo vrêdnoszt sze vkupszpise AIP 1876, br. 4, 1; ino zevszim genlívim poistvom preszeliti KOJ 1848, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gènoti tudi genòti -em dov. 1. ganiti, čustveno vznemiriti: kâ ti negenes za tô TA 1848, 9; nej jo je mogao genoti KŠ 1771, 186; ne bi na po'salüvanye grejhov genola KM 1783, 149; csüda, ſtera ſzo ga i genola na naſzledüvanye Goſzpodna Zvelicſitela KM 1796, 100; Naj ſze hitro ne dáte gyenoti od pámeti vaſe KŠ 1771, 627 2. premakniti: Gda ne-gyenem vecs me gláve SŠ 1796, 163; Ki szi zemlô geno TA 1848, 47 gènoti se tudi genòti se -em se 1. čustveno se vznemiriti: kaj lüczkoga za ſzé gyenoti KŠ 1754, 48 2. premakniti se: zemla ſze je genola KŠ 1771, 96; vsza drüga ſztvár ſze gyene KM 1783, 242; ni ne gyenejo ſze BKM 1789, 272; Vi brigouvje ſze genite BKM 1789, 86; da ſzo ſze i fundamentomi temnicze genoli KŠ 1771, 393; naj ſze ne gyenem KŠ 1771, 346; roka sze me gjenola AIP 1876, br. 12, 7 gènjeni -a -o 1. ganjen: je Gejza tak vu szrci genyeni KOJ 1848, 22 2. premaknjen: záto morejo fundamentomi zemlé genyeni biti TA 1848, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gergezénuški -a -o prid. gergezenski: Od Gergezenuski vragometni KŠ 1771, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gézdni -a -o prid. jezden: Gêzdna zména KAJ 1870, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gìbek -bka -o prid. šibek, slaboten: K-toj pouti me ſzrczé gibko, I tejlo je nedovolno SŠ 1796, 162; ſzmrt mi je odvzéla, I gibkoga mojga telovna 'sivlejnya SŠ 1796, 148; nepridrü'zi sze k tim gizdávim, i k tim na lá'z gibkim TA 1848, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gíben -bna -o prid. premičen: Zrák je tekôcsi i gibni. Nyega tiho gibanye KAJ 1870, 150
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gíblen -a -o prid. gibljiv: Jezik májo tenki, jáko giblen AI 1878, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gìngav tudi gjíngav -a -o prid. slaboten, šibek: Tve gyingavo tejlo neznas ti kak boude SŠ 1796, 40; tvoja decsicza kako olikovoga dreva gyingave sibe SIZ 1807, 25; bolye po gingavom kak t KOJ 1833, 5; Csíszti gingave perôti KAJ 1870, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gínglavi -a -o prid. slaboten, šibek: vu vüſzta ſzvojega ginglavoga Deteta TF 1715, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gìzdav -a -o prid. ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: gizdav gvant noſzimo KŠ 1754, 43; ne bi tak gizdav bio KŠ 1771, 700; Te neveren je tak gizdav TA 1848, 8; Boug je gizdáve Angyele odvrgao KMK 1780, 10; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13 gìzdavi -a -o sam. bahati, ošabni: Ti gizdávi nyih mislejnya Je raszpüszto BKM 1789, 16; Boug tim gizdávim prouti ſztoji KŠ 1771, 713; razegno je te gizdáve KŠ 1771, 165
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gládek -dka -o prid. gladek: Da mi ne vzeme nyegva glatka Lá'z BKM 1789, 416; glatka Lá's SŠ 1796, 145; Kamenica je gladka KAJ 1870, 7; Ténki i gladki sinyek má KAJ 1870, 88; vzéo je Dávid ſz-potoka pét glatki kámnov KM 1796, 56; i skráblanycze na glatke poti KŠ 1771, 173; Zmaſznimi i glatkimi ricsmi KŠ 1754, 173 gládši -a -e bolj gladek: Nyega vüszta szo gladsa od zmôcsaja TA 1848, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gláden -dna -o prid. lačen: gda je razdrašdžen ali jáko gláden AI 1878, 10; ár je gláden bio BJ 1886, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glàgolski -a -o prid. glagolski: Zglagolſzkimi piſzkmi vö dáo KŠ 1771, A6a; zGlagolſzkimi i Czyruliskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glàsen -sna -o prid. 1. glasen, slišen: glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; nyegova rejcs glaſzna BKM 1789, 75; Zglaſznom recsjom BKM 1789, 372; reczi zglaſznov recsjov TF 1715, 45 2. znan: je vöra povſzem ſzvejti glaſzna bila KŠ 1771, 434; Mej ſzi imé glaszno KM 1783, 280 3. ki ima močen glas: Na glaſzne angelſzke trmbönte SŠ 1796, 22; Szpejvalo zricſmi glaſznimi BKM 1789, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glásiti -im nedov. razglašati, oznanjati: Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27; Dá nám ſzvojo rejcs gláſziti KŠ 1754, 125; Tak ſze pa paſcsim glásziti Evangyeliom KŠ 1771, 483; dühovno czimpranye glásziti má KAJ 1848, IV; tvoio zmosnoſzt povſzud gláſzim SM 1747, 57; Evangyeliom gláſzim KŠ 1771, 507; Gda ſze mi gláſzis BKM 1789, 452; Ako ſze Bosja reics gláſzi KŠ 1771, 507; grejhov odpüscsanye glaſzi KŠ 1754, 197; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; králeszka recs tüdi pobogsanye glászi AI 1875, kaz. br. 1; tvojo miloſcso gláſzimo KŠ 1771, 837; Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; Bo'zo rejcs pravicsno gláſzijo KŠ 1754, 217; brezi vſzega ſztrahá glászijo BKM 1789, 2; je je poſzlao ſzvoj ſz. Evangyeliom gláſzit KŠ 1771, A4b; Gláſzmo tak rojſztvo nyegovo BKM 1789, 22; ſtojécſi gláſzte lüſztvi KM 1796, 119; Vſzákomi gláſzte zgláſzom BKM 1789, 110; naj ſze tvoje ſz. ime glászi KM 1783, 19; Gláſzila bom miloscso BKM 1789, 16; Etak bode moj jezik gláſzo KŠ 1754, 233; da bi Evangyeliom gláſzili KŠ 1771, 736; kaj ſzam Evangyeliom Bo'zi glázo KŠ 1771, 547; je Evangyeliom gláſzo KŠ 1771, 3 (B2a) glásiti se -im se izgovarjati se: s sze tak glászi, kak sz AIN 1876, 6 glášeni -a -o razglašen, oznanjan: Jeli bode glasena miloszcsa tvoja TA 1848, 72; tu szo tudi gucsi gláseni AIP 1876, br. 5, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glasovìten -tna -o prid. slaven, zelo znan: merjé tudi glaszoviten Pázmány Péter KOJ 1848, 93; stvari so ne jáko glasovitna AI 1878, 13; je glaszovitnoga püscsenika kak varivácsa naposztaviti vcsino KOJ (1914), 152 glasovìtnejši -a -e bolj slaven: vszako leto na glaszovitnejsa szenya tá hodili KOJ (1914), 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glasovìti -a -o prid. slaven, zelo znan: szo sze znali zjedinati vu glaszovitoga Bábelszkoga türna pre'smetnom zidanyi KOJ 1833, IX
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glaváti -a -o prid. glavnat: Glaváto zelje, pri šterom je listje v glavo stišnjeno AI 1878, 42; i li hitro zosejka zelje glaváto BJ 1886, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glavìčav -a -o prid. glavičast: Sád je glavičav AI 1878, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glávni -a -o prid. glaven: I. Glávni Táo KMK 1780, 4; III. Glávni tao AI 1878, 53; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2; Katolitsánſzke Vöre glávni Návukov znati KMK 1780, 6; v-etom Katekizmuſſi vu petéri glávni táli KMK 1780, A2; Steri ſzo med glávnimi jákoſztmi, vu ſteri KMK 1780, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glažèni -a -o prid. 1. steklen: pred králeſzkim ſztouczom je bilou gla'zeno mourje KŠ 1771, 774 2. steklarski: gla'zeni hüt KAJ 1870, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glážovati -a -o prid. steklen: Csi pa glásovato kolou tak szegrejes KOJ 1845, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glažovèni -a -o prid. steklen: sztanüjem v-gla'zovenom grádi AIP 1876, br. 10, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gledéč tudi gledóč tudi gledóuč prisl. glede: Na ſtero gledécs miloſztivni Goſzpodin Boug, dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3; Na ſtero gledécs akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli dönok ne neboidi náz ſzrám TF 1715, 8; Szmiluj mi ſze na tou gledécs BKM 1789, 438; Szmiluj ſze mi na tou gledécs SŠ 1796, 47; Neobergenoſzt, na stero gledocs je Boug vſze eden SM 1747, 33; Zobcſinſzkim Zákonom gledocs na nyegovo A. O ſztálnoſzt SM 1747, 33; Ne právim pa tou na moje zmenkanye gledoucs KŠ 1771, 599; na té konec, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; nej ſzamo na te mále, nego telikájse na ſztarejse gledoucs KM 1796, 52; csiſzte ſzo i na krſzcsanſztvo gledôcs BRM 1823, II; Ali na eto lêpo domovino gledôcs mámo vszi i szvéte dú'znoszti KAJ 1870, 162; Na polobdelanye, tr'ztvo i rokodelavce glédôcs sze naj vsze mogocsno zgodih AI 1875, kaz. br. 1; Ka pa escse na tejlo gledoucs mámo cſiniti KŠ 1754, 210; Na meſtrio gledoucs je bio vrács KŠ 1771, 158; ali tou je na nyé gledoucs jako veliko delo bilou KM 1790, 78; Mi szmo toti na Vero gledoucs vsi Krsztseniczke KOJ 1833, XI; Na glász gledôcs sze razlocsávajo AIN 1876, 6; pri té znaményaj na pocsivanya gledôcs AIN 1876, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glíhni -a -o prid. enak: ſzi na tvoi glihni keip ſztvoro SM 1747, 50; ſzebé glihnoga csinécsi Bougi KŠ 1771, 279; Glihno vcsini k-ſzebi ti nyé SŠ 1796, 163; kai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; Mámo, glihne zonim piſzmom KŠ 1771, A3b; Ki ſzi ſteo nász glíhne vcsiniti KM 1783, 24; najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
globočína -e ž 1. globina, razsežnost v navpični smeri navzdol: i globocsina mourszka KŠ 1754, 265; ni viſzina, ni globocsina KŠ 1771, 340; liki naj véksa globocsina TA 1848, 28; Rávno tü globocsina zija AIP 1876, br. 5, 3; vu prepaſzt morſzke globocsine KŠ 1754, 134; Ino morszke globocsine szkrovnoszt KAJ 1848, 7; pelaj na globocsino KŠ 1771, 179; ſto bode ſou doli vglobocsino KŠ 1771, 470; ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; noucs i dén ſzam bio vglobocsini KŠ 1771, 549; Szvetloſzt ſzi ſztvouro vkmicsnoj globocsini BKM 1789, 154; ládas zmorſzkom globocsinom BKM 1789, 326; Gda ſzo escse nikse globocsine nej bilé KŠ 1754, 91; i z globocsin vôd TA 1848, 54; po grabaj i kre globocsin KAJ 1870, 88; i dú'zava i globocsina KŠ 1771, 579; ali odſzpodi vu globocsini KŠ 1771, 816 2. globočina: O! globocsina bogáſztva i modrouſzti KŠ 1754, 88; Oh globocsina bogáſztva KŠ 1771, 474; ki ſzi zacsétek, i globocsina vſze dobroute KM 1790, 108; Bog, globocsina szkrovnoszti KAJ 1848; pouleg globocsine ſziromaſtvo nyihovo KŠ 1771, 542; z-globocsine ſzrczá KM 1783, 1; Po globocsini tvoje ſzoudbe KM 1783, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glòboki tudi globóuki -a -o prid. 1. globok, ki ima veliko razsežnost v navpični smeri navzdol: i ſztüdenecz je globoki KŠ 1771, 275; Potok je globoki AIN 1876, 12; kaj je nej melo globouke zemlé KŠ 1771, 42; kaj je nej melo globoko zemlo KŠ 1771, 111; Niſtere ſzo pa vu vodáj globoki BKM 1789, 157 2. ki se pojavlja v veliki meri: gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; ka je pouleg ſzvoje globoke modrouſzti tak zravnao KM 1790, 82; Gda je v-Paradi'somi globoki ſzen püſzto Boug na Ádama KM 1796, 6; ſtera znatúre pohája ſztákſov globokov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; za naſega globoukoga ſzkvarjenyá volo KŠ 1754, 69; to globouko Zkvárjenye moje nature SM 1747, 53 glòbši -a -e globlji: Bajca je globsa KAJ 1870, 84 globóuki -a -o sam. Ár Düh vſza zbrojáva i tá globouka Bo'za KŠ 1771, 493
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glòbokoglásni -a -o prid. nizek, zamolkel: Escse szo troujeféle: 1. globokoglászni KOJ 1833, 3; Na globoko- ali kusztoglászne AIN 1876, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glǘhi -a -o sam. gluhi: Glühi i nejmi ſze zvrácsi KŠ 1771, 122; I neſzli ſzo nyemi glühoga 'zmetnogucsécsega KŠ 1771, 124; glühi csüjejo KŠ 1771, 35; sze rada csüda godijo nad glühimi, szlejpimi KOJ (1914), 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glühonémi -a -o sam. gluhonemi: Kí ne gucsí, ni necsüje, glühonêmi sze zové KAJ 1870, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gnàti ženém nedov. gnati: kak je ſivincse ſega pred ſzebom gnati KM 1790, 54; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny na ſzkakouv vu mourje KŠ 1771, 27; Koza ne bi sla na szenye, da je nebi gnali KAJ 1870, 136; zabloudjenoga güncza ali oſzla, domou nyemi ga 'zeni KŠ 1754, 52; pren. lubézen Te je gnála znebéſz doli BKM 1789, 21 gnàti se ženém se gnati se: Ali raztrgao je i vezala, i gnao ſze je od vrága vu püſcsáve KŠ 1771, 194; kruci nyih edna csrejda sze je nad Bisztrico gnála KOJ (1914), 146; priſzpodobno je kválom morſzkim, ſteri ſze od vötra ſzemo tamo 'zenéjo i premetávajo KŠ 1754, 148 gnáni -a -o gnan: Od 'zelnoszti [I 'zaloszti] Gnán pojbics 'ze idti scsé KAJ 1870, 29; Klára k-ednoj jabláni gnána KAJ 1870, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gnéšnji -a -e tudi gnéšni -a -o prid. današnji: da mené ete bláſeni gnésnyi dén obari TF 1715, 45; ete gnéſnyi bláſeni czeili dén TF 1715, 46; ete gnésnyi czeili dén od vszega hüdoga miloſztivno obaruval ABC 1725, A5b; da mené i ete gnésni dén obarui SM 1747, 43; ete gnéſni dén obaruval SM 1747, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gníli -a -o prid. 1. gnil: drejvo, ſtero gnili ſzád prináſa KŠ 1771, 186 2. slab, malovreden: Nikſa gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; Nikſa gnila rejcs zvüſzt vaſi naj vö nejde KŠ 1771, 582; Gnile i mrtve kotrige, koukol KŠ 1754, 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gnǘsen -sna -o prid. gnusen: Na gnüszno po'zelejnye náſz ne püſzti BKM 1789, 158; Ali cslovek v-gnüsznoj gizdoszti Tebé, ocso zametáva KAJ 1848, 160; csi gli ſzmo odürni i gnüſzni KŠ 1771, 820; i trejh drügih gnüſznih váraſſov ſzlejdnyo pogibelnoſzt KM 1796, 17; Záto je je dáo Boug vu gnüſzne náklonoſzti KŠ 1771, 449; Vcsi nasz zavr'zti gnüszne Tadanke blodnoszti KAJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòbav -a -o prid. gobav: ſzeſztra je gobava grátala záto, ka je mrmrala KM 1796, 40 gòbavi -a -o sam. gobavi: gobave ocsiscsávajte KŠ 1771, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gomìlski -a -o prid. kamelji: je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòmorski -a -o prid. gomorski: le'zi bode Sodomſzkoj i Gomorſzkoj zemli KŠ 1771, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrasti -a -o prid. 1. gorat: i v-toj máloj gorasztoj domovini lübijo zláto szloboscsino AI 1876 P, br. 8, 6 2. gorski: Svedrec rasté po gorasti trávnikaj AI 1878, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrdáni -a -o prid. naložen: je preglédnola ka je gordáno mejla BJ 1886, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
goréčobǜden -dna -o prid. spodbuden: je nye z szvojim gorecsobüdnim nagovorejnyom oszercso KOJ (1914), 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri aldüvàti ~ -ǘjem nedov. darovati, žrtvovati: 'sitek gorialdüvati KOJ 1833, VII; Gori moremo za nyô aldüvati vsze KAJ 1870, 163; tvojoj nezrecsenoj dobrouti kajkoli ſzam, i mám, gori aldüjem KM 1783, 5; ali Bougi gori aldüjemo KM 1780, 40 gòri aldǜvani ~ -a ~ -o darovan, žrtvovan: Ki je za náſz na kri'zi, Bil gori aldüvani BKM 1789, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri dàti ~ dám dov. 1. dati, postreči: tvoja mati jo je ſzkühala, i na ſzto gori dála KM 1790, 48; Navécsar goridá mati vecsérjo KAJ 1870, 44 2. dati za nalogo: Táksim pa, steri piszati znájo, more i na dom goridati KOJ 1833, 145 gòridáni -a -o dan, dodan: goridáni nomen KOJ 1833, 21; dokoncseke more k-goridánoga verbuma koréni dosztávlati KOJ 1833, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri djáti ~ dènem dov. 1. naložiti: naj vám nikſe bremen vecs gori ne denemo KŠ 1771, 390 2. označiti: csi je gli pouleg ſegé ſzvojega iména naprej gori nej djáo KŠ 1771, 668 3. skleniti: Nas nepriatel gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; mocsno goridene, Kâ od voglá kak najprvle szlobôd vzeme KAJ 1870, 152; Jasz szem vu szebi goridjao, naj TA 1848, 12; Zakaj ſzi gori djáo vu ſzrczi ſzvojem ete delo KŠ 1771, 353; kak je gori djáo vſrczi KŠ 1771, 544; ſzam doſzta krát gori djáo iti kvám KŠ 1771, 448; gori je djáo, ka dá zgrabiti i Petra KŠ 1771, 378; da je gori djáo vu ſzvojem ſzrczi KM 1796, 20; gori je djao pri szebi KAJ 1870, 18 gòri djáni ~ -a ~ -o 1. določen: liki je gori djáno lidém ednouk mrejti, potom pa ſzoudba KŠ 1771, 687 2. označen: Csi je pa gli nej gori djáno, komi je piſzani [list] KŠ 1771, 715
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrihrániti -im nedov. rediti, vzgajati: Nevelni, gori hrániti, krmiti KOJ 1833, 166; da je vu tvojem sztráhi Gorihránim eti v-prahi KAJ 1848, 319; i ſzvojo deczo pobo'sno gori hránita KM 1780 K 86; nyé tak gori hránio KŠ 1754, 188; nevejjo, za zrok káksi jo gori hránijo SŠ 1796, 67; Za ſzvojo deczo Gori jo hráni zradfoſztjom BKM 1789, 268; csi je deczo hránila KŠ 1771, 640; Szvojo deczo je pobo'snoſzt, i na delo gori hráno KM 1790, 68 gòrihránjeni -a -o vzrejen, vzgojen: Vu szkrblivoj vucsitelnoszti je gorihrányen AI 1875, br. 2, 4; Od Deák Ferenca gorihrányeno csér o'zeno AI 1875, br. 2, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri nadìgnoti ~ -em dov. 1. spodbuditi, izzvati: Gori te nadignem znevolami mojimi BKM 1789, 288; na ſzrditoſzt prouti meni krouto gori nadigno KŠ 1754, 226; je na preobrácsanye ſz. piſzma gori nadigno KŠ 1771, A7b; Gori ſzrcza nadigni BKM 1789, 146 2. nahujskati: Vládniczke popovſzki ſzo pa gori nadignoli lüſztvo KŠ 1771, 152 3. darovati: ino k-nyej ſzvojo lubézen vu ſzrczi ſzvojem je nadigno SIZ 1807, 4 gòri nadìgnjeni ~ -a ~ -o spodbujen: na eto goscsenyé, Ki ſzte z-lübéznoſzti gori nadignyeni SIZ 1807, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri nájti ~ nájdem dov. 1. najti: Ako máte táksega poſtenoga ino gyedrnoga mladéncza, ki jo gori more nájti, naj jo pojiscse SIZ 1807, 30; na Jezusa, gda ga szrecsen gorinájdes KOJ 1845, 126; Ino té grejh ſze escse pri ti preporodjeni gori nájde KŠ 1754, 72; Vsze gorinaidemo vu nyê [v hiži] KAJ 1848, 331; ki tebé iscsejo, Srecsnejſi ki gori nájdo KM 1783, 247 2. izumiti, iznajti: naj ſze ne zvisáva ſztejm, kak da bi on vſzo mestrio gori najſao KM 1796, 10 gòrinájdeni -a -o izumljen, iznajden: Kôla szo kesznê gorinaidena KAJ 1870, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri napísati ~ -píšem dov. napisati: Boug je ſzvéto zápoved gori napiſzao TF 1715, 12 gòri napísani ~ -a ~ -o napisan: kaiſzo Bosje ſzvéte zapóveidi na dvei kameni Tábli gori napiſzane TF 1715, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri nèsti ~ nesém dov. nesti: i neſzi gori on dár, ſteroga je zapovedao Moj'zes KŠ 1771, 24; Ki je grejhe naſe ſzám gori neſzao vu tejli KŠ 1771, 708 gòri nèšeni ~ -a ~ -o nesen: i gori je neſeni vu nébo KŠ 1771, 258; i gori je Neſſeni v-Nebéſza KM 1796, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòriobèsiti -obésim dov. obesiti: je dáo ino 50 goriobesziti KOJ 1848, 16; mokre gabáne v-toplo prebiválniczo notriprineszéjo i goriobeszijo KOJ 1845, 42 gòriobèšeni -a -o obešen: goriobesene dráge i lejpe dáre dolipobravsi KOJ (1914), 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri obléjčti ~ -čem tudi ~ -čém dov. obleči: Poj, oblêcsi gori eto bajczarszko nosnyo KAJ 1870, 84; pren. Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; Oblejscste gori vſze Bosje rosjé, kai vſzoi vraiſoi jálnoſzti proti ſztánoti morete AM 1747, 26; vu Kriſztusove pravicze ſzüknyo me gori obleiczi KŠ 1754, 233; i vi ſze ſztejm iſztim mislejnyem, kak zrosjom, gori oblejczte KŠ 1771, 710; Ar kteri godi ſzte okerſcseni, Kristussa ſzte gori oblekli gòri obléjčti se ~ -čem se tudi ~ -čém se obleči se: Ne bi znao escse sze i gorioblêcsti ne KAJ 1870, 33; Gori szam sze oblêko vu szvétesnyi gvant AI 1875, br. 2, 7; Tejlo zodetelom Gori ſze obleklo KŠ 1754, 247; Potomtoga ſze je vu náj lepſo ſzvojo oupravo gori oblejkla KM 1796, 72; pren. vpravicze ſzüknyo ſze gori oblejczi BKM 1789, 237 gòri oblèčeni ~ -a ~ -o oblečen: z-vnougimi poszvétesnyem gorioblecsenimi prestimanejsimi prebivavci proutipridoucsega KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri obüdìti tudi gòri obidìti ~ -ím dov. 1. obuditi: vſze mertve gori obüdi TF 1715, 24; naſz vſze na ſzkrádnyi dén od ſzmrti gori obüdi KŠ 1754, 122; Kriſztus, gori obüdjeni zmrtvi, vecs ne merjé KŠ 1771, 459; on me gori obudi SM 1747, 78; ſteroga je Boug gori obüdo zmrtvi KŠ 1771, 349 2. zbuditi: jaſzga na pitan dén gori obüdim SM 1747, 24; Obüdi me gori po grejhi mrtvoga KM 1783, 145; ka ſzi ti náſz gori obüdo KŠ 1754, 223; ſteroga je gori obüdo zmrtvi KŠ 1771, 306; Elizeus ga je od mrtvih gori obüdo KM 1796, 77; gori ſzo ga obüdili govorécsi KŠ 1771, 193; zeſzna veſzélo gori obidi KŠ 1754, 227 gòri obüdìti se tudi gòri obidìti se ~ -ím se 1. obuditi se: Da ſze cslovik ni na povrnenyé gori obüditi nemore KŠ 1754, 124; Mo'zjé Ninivinſzki ſze gori obidijo na ſzoudbo KŠ 1771, 41; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé, gori obidijo KŠ 1754, 139; Kralicza jüga ſze gori obidi na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 41; po etom 'zitki ſze ſztvojim Szinom na 'zitek vekivecsni gori obidimo KŠ 1771, 829; Vnougi ſze obidijo: eti na 'zitek vekivecsni KŠ 1754, 139 2. zbuditi se: ako ſze zbüdim (gori obüdim) SM 1747, 32; gda ſze gori obüdim KŠ 1754, 139; da sze je slü'zbenica escse obüdila AI 1875, br. 2, 7 gòri obǘdeni tudi gòri obǘdjeni ~ -a ~ -o obujen: kteri je tüdi gori obüden SM 1747, 14; Kriſztus, gori obüdjeni zmrtvi, vecs ne merjé KŠ 1771, 459
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri odhrániti ~ -im dov. vzrediti, vzgojiti: nyegovo Mater najéla i gori ga je odhránila KM 1796, 33; dönok je je lepô goriodhránila KAJ 1870, 21; goriodhránim jasz tvoje brate z-Bogá pomocsjôv, liki szem i tebé na nôge sztepla KAJ 1870, 22 gòri odhrániti se ~ -im se biti vzrejen, vzgojen: János ſze je od lagoji roditelov gori odhráno KM 1790, 62 gòri odhránjeni ~ -a ~ -o vzrejen, vzgojen: Kakda je gori odhrányeni Sámſon KM 1796, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri osnájžiti ~ -im dov. olepšati, okrasiti: [svet] ſteroga je vséſzt dnévi gori oſznáj'zo KŠ 1754, 93; [može] kotere je zjezimi, zgyedrnoſztjom i ſzpobo'znoſztjom gori ozſznáj'zo KŠ 1771, A7b gòri osnájženi ~ -a ~ -o 1. olepšan, okrašen: [ljudje] ſzo pa ſztejlom i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94 2. okrepljen: da tak ſztvojov csiſztov lubeznoſztyov gori oſznáj'zen mocsno obládam vſze ono KŠ 1754, 226
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri ostánoti ~ -em dov. 1. ostati: lepi szpomenek nyegov naveke goriosztáne KAJ 1870, 54; jaſz ſzam ſzám gori oſztano KŠ 1771, 472; nábrali ſzo, ka je gori oſztanolo zlámanya drobtinya KŠ 1771, 52 2. ostati buden: Lüdjé i po záhodi szunca goriosztánejo i pri poszvêti delajo KAJ 1870, 48 gòri ostánjeni ~ -a ~ -o 1. preživel: Naj iſcsejo ti gori oſztányeni lidjé Goſzpodna KŠ 1771, 389 2. preostal, neporabljen: i nábrali ſzo gori oſztányenoga drtinya ſzedem kosárov KŠ 1771, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri pobǜdjeni ~ -a ~ -o prid. spodbujen, izzvan: da bi ſzpopolnim právde ſzpunyávanyem tvojo prouti nám gori pobüdjeno ſzrditoſzt ftiſao KŠ 1771, 821
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri pocìmprati ~ -am dov. zgraditi, postaviti: Jaſz morem razmetati czérkev Bo'zo, i po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po tri dnéj drugo brezi rouk naprávleno gori poczimpram KŠ 1771, 150 gòri pocìmprani ~ -a ~ -o zgrajen, postavljen: Nazáj gori poczimprani KŠ 1754, 2a; pren. ka ſzmo vu právoj M. czérkvi gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov i Prorokov KŠ 1771, 339; kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana KŠ 1771, 340; Gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov KŠ 1771, 577
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri postàviti ~ -stávim dov. 1. postaviti, zgraditi: Nasim lutheránom je tüdi vola bila molitvárnicze szi goriposztaviti KOJ 1848, 115; Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti KAJ 1870, 108; zrüste eto czérkev i vu tréj dnévi jo nazáj gori poſztávim KŠ 1771, 270; vu velikoj Cérkvi, stero je on goriposztavo KOJ 1848, 18; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1848, 6; pren. I da szi pá goriposztavo sztolecz Szveta KAJ 1848, 375 2. ustanoviti: i v-Budapesti eden bank goriposztaviti AIP 1876, br. 6, 2 3. določiti: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4 gòri postàviti se ~ -stávim se upreti se: Te szo sze honvédje goriposztavili AIP 1876, br. 1, 5 gòripostávleni -a -o 1. ustanovljen, imenovan: Vu 1948-mom leti, gda je prvi vogrszki miniszterium goriposztávlen AIP 1876, br. 2, 2 2. imenovan: je pa poleg krála goriposztávlenoga minisztera csészt obdr'zao AI 1875, br. 1, 2; sze je nájmre szkrbo goriposztávlenih Püspekijh KOJ 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri posvetìti ~ -ím dov. posvetiti: Ár ſze jasz li tebi gori poſzvetim BKM 1789, 364; je te ſzedmi dén za ſzobotto gori poſzvéto KM 1796, 4 gòri posvèčeni ~ -a ~ -o posvečen: Timotheuſi prvomi gori poſzvecsenomi püspeki KŠ 1771, 653; gori poſzvecseni Popevje májo moucs grejhe odpüſcsávati KMK 1780, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòripotégnoti -em dov. dvigniti, položiti: szo Csáki Jánosa na rásen goripotégnoli 'sivoga KOJ 1848, 71 gòripotégnjeni -a -o dvignjen, potegnjen gor: na csigi (z-sterov sze medina vövlácsi), szmo goripotégnyeni KAJ 1870, 85; i pá ſzo gori potégnyena vſza vu nébo KŠ 1771, 376
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri povèdani ~ -a ~ -o prid. rečen, omenjen: kai je Kristus mrel, kak je gori povejdano SM 1747, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri povéjšeni ~ -a ~ -o prid. obešen: Eden pa ti gori povejſeni hüdodelnikov ga je preklinyao KŠ 1771, 252
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòriprikr̀mleni -a -o prid. vzrejen: za lepe, zdrave i dobro gorprikrmlene konye AIP 1876, br. 8, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri prizdìgnjeni ~ -a ~ -o prid. dvignjen, povzdignjen: I eta erkoucsi, gori je prizdignyeni KŠ 1771, 342
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri račúnati ~ -am nedov. prištevati, ohranjati v spominu: Naſſe grejhe ne racsúnaj nám nyih gori KM 1783, 225; Csi bos grêhe nase gori racsúnao, o Goszpodne TA 1848, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri skr̀miti ~ -im dov. 1. vzrediti: kmetovavci nej káksega lejpoga 'sivincseta szmeli goriszkrmiti KOJ 1848, 79; Skvorjánec mláde szkrbno goriszkrmi KAJ 1870, 99 2. vzgojiti: Paszko je meo na mladino, naj sze vu bo'sem sztráhi po soláj ino vu potrejbnih znányaj goriszkrmi KOJ 1848, 122 gòri skr̀mleni ~ -a ~ -o vzgojen: dober ſzluga bodes Jezus Kriſztuſov, liki ki ſzo gori ſzkrmleni vu ricsej vöre i dobroga návuka KŠ 1771, 639; moški odvetki nego nej szo vszáksi za kraluvanye goriszkrmleni KOJ 1848, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri spísani ~ -a ~ -o prid. zapisan: nikſi lidjé, ki ſzo 'ze dávno naprej gori ſzpiſzani na tou ſzoudbo KŠ 1771, 758; Ako ſzo tak gori Moji grehi ſzpiſzani BKM 1789, 382; sze ona suma za dácso vracsun vzeme, stera je za hi'zno árendo goriszpiszana AI 1875, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri stánoti ~ -em dov. 1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188 2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45 3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111 gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193 gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331 gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri státi ~ stojím nedov. obstajati: dokecs navküpnoszt med nami i med Ausztrie gori sztoji AI 1875, br. 2, 1; dokecs je te prvi ſator gori ſztáo KŠ 1771, 685; je vrêmen priteklo, na stero je váme vezalo gorisztalo AIP 1876, br. 5, 1; poleg ete návade je mogôcsno, ka trsztvo 'zenszkami itak gorisztoji AIP 1876, br. 6, 7 gòristojéči -a -e obstajajoč: je minolo nyihovo do tiszti mao gorisztojécse szamosztálnoszt AIP 1876, br. 8, 1 gòristáli -a -o obstoječ: Pri logi od 1855 do 1874 leta szégnovsi vremena gorisztála szrednya cena sze vzeme brezi doliracsuna AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri vzéti ~ vzèmem dov. 1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75 2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94 3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7 4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8 5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16 gòri vzéti se ~ vzèmem se 1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221 2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7 gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696 gòrivzéti -a -o 1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112 2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404 3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6 4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zapèriti ~ -périm dov. zapisati: Vucsiteo i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek: vu tvojoj pobo'snoſzti oſztani, dobro csini KM 1790, 58 gòrizapèrjeni -a -o zapisan: Od král Matyasa je vnogogorizaperjeno, szkáksim ponásanyom i popascenyom je AI 1875, br. 1, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zapísati ~ -píšem dov. zapisati: je ſzvojo ſz. rejcs, kak jo je dáo gori zapiſzati KŠ 1771, A2b; ka bi tam ſzvoje imé vadluvao, i gori dáo zapiſzati KM 1796, 87; Skolnik vszákoga po iméni gorizapise KOJ 1845, 7; Ti ſzi pa gori vſze Zapiſzao, gde ſzem vgrejso BKM 1789, 382 gòri zapísani ~ -a ~ -o zapisan: nego i gori zapiſzano za toga volo KŠ 1754, 9b; ka ſzo iména vaſa gori zapiſzana vu nebéjſzaj KŠ 1771, 203; prvorodjenih vu nebéſzaj gori zapiſzanih KŠ 1771, 696
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zbüdìti ~ -ím dov. 1. obuditi, zbuditi: je i zmrtvi zmo'zen gori zbuditi Boug KŠ 1771, 692; ſzi me na gneſz gori zbüdil SM 1747, 64; kaj je gori zbüdo Kriſztuſa KŠ 1771, 58; i gori ſzo ga zbüdili KŠ 1771, 114 2. spodbuditi: mené na dobro gori zbüdi KŠ 1754, 232; zbüdi gori naſa ſzrcza KŠ 1771, 840 gòri zbüdìti se ~ -ím se zbuditi se: Gori ſze 'se zbüdi SŠ 1796, 10 gòri zbǜdjeni ~ -a ~ -o obujen: niti Kriſztus je nej gori zbüdjeni KŠ 1771, 52; i gori je zbüdjeni za volo pravicsnoſzti naſe KŠ 1771, 456
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrizdájani -a -o prid. vzrejen: gde szmo rodjeni i gorizdájani KAJ 1870, 162
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zdìgnoti ~ -em dov. 1. dvigniti, premakniti z nižjega položaja na višjega: gori zdigne roké KŠ 1771, 261; Gori ga zdigni 'znyim vrét KŠ 1754, 52; gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; pren. Goſzpodne ktebi gori zdignem Düsso moio SM 1747, 92; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348; ár szi me gori zdigno TA 1848, 82; Té ricsi ſzvéti Paveo gori je zdigno SŠ 1796, 15 2. zvišati: dácso gorizdignoti AI 1875, kaz. br. 2 3. pogledati kvišku: Zdigni gori ocsi SŠ 1796, 149; Zdigni gori okouli tvoje ocsi i glédaj KŠ 1771, 814; Jezus je pa gori zdigno ocsi KŠ 1771, 305; Ocsi jaſz moje zdigno ſzem gori BKM 1789, 159 4. upreti se: ki je gori zdigno petou ſzvojo prouti meni KŠ 1771, 311; je gori zdigno petô proti meni TA 1848, 34 gòri zdìgnoti se ~ -em se vstati: Zdigniſze gori, vöruſztui SM 1747, 81; Deca gor se zdignejo BJ 1886, 4 gòri zdìgnovši ~ -a ~ -e dvigajoč: naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1754, 149; naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1771, 636 gòri zdìgnjeni ~ -a ~ -o dvignjen, povzdignjen: Gori zdignyenimi rokámi KŠ 1754, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zevrèti ~ -vrém dov. pojaviti se v visoki stopnji: gori ſzo zevreli v-nyem csemérje na teliko KM 1790, 8 gòri zevrèti ~ -a ~ -o silovit: i z-nouvics gori zevretim z-dávnyim csemérom ſze je napouto pred nyega KM 1796, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zhrániti ~ -im dov. vzrediti, oskrbeti: ga za szina vzemem, gorigazhránim AIP 1876, br. 1, 7; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; stero szi ti gorizhráno KOJ 1833, XIII gòri zhrániti se ~ -im se odrasti: I priſao je v-Názareth, gde ſze je gori zhráno KŠ 1771, 176 gòri zhránjeni ~ -a ~ -o vzrejen: Manaen, ki je z-Herodes ſtrtákom gori zhrányeni KŠ 1771, 381; gori zhrányen pa vmeſzti etom KŠ 1771, 410
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zoràti ~ zorjém dov. zorati: je prejlog dobro gori zourao KM 1790, 66 gòri zoràni ~ -a ~ -o zoran: V-naj vecs mesztaj je gorizoráno AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zvézani ~ -a ~ -o prid. privezan: Ali kak je 's-nyouv gori zvézanov naprej priſao KM 1790, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòri zvísiti ~ -im dov. poveličati, povišati: Záto ga je i Boug gori zviſzo KŠ 1754, 110 gòri zvísiti se ~ -im se povišati se: zapovej, naj ſze gori ne zviſzijo KŠ 1771, 643 gòri zvíšeni ~ -a ~ -o poveličan: Ti Goſzpodne i gori zviseni na veke KM 1783; gori zviseni moj pre'selni Jezus KM 1783, 157
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gorljívi -a -o prid. gorljiv: gorljivo kopalinje i kovine AI 1878, 53; Gorljivo kopalinje AI 1878, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrnatégnjeni -a -o prid. napet: csi stoj sztoji pred gornatégnjenim karabinom AIP 1876, br. 11, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrnjepetróvski -a -o prid. gornjepetrovski: dva najbogatejsiva farara, i gornyepetrovski, sztadenok nej szilo pricsakala KOJ (1914), 150
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrnjosiníčki -a -o prid. gornjeseniški: gornjoszinicski farar (Vitus) KOJ (1914), 132; po Gornyo-Szinicskom Plebánosi KOJ 1833, I
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrobèsiti -obésim dov. obesiti: ki szo nyé vnouge gorobeszili KOJ 1848, 71 gòrobèšeni -a -o obešen: tiszti szo gorobeseni KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòroblèčeni -a -o prid. oblečen: gda mlájse po szvétesnyem goroblecsene prvle obima KOJ 1845, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrpodržáni -a -o prid. ustavljen, zajet: Kráo i Kralicza szta po pouti gorpodr'sána KOJ 1848, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gorutánski -a -o prid. karantanski: Szamo-a, ednoga gorutanszkoga ter'sca KOJ (1914), 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrvrézani -a -o prid. urezan: turbari na trbühi kakti edno gorvrezano turbo májo AI 1878, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrvtr̀gnjeni -a -o prid. odtrgan, uničen: pecsat gorvtrgnyena KOJ 1845, 124
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrvužgáni -a -o prid. zažgan: V-Büdino szo Törczi gorvu'sgáno odsztavili KOJ 1848, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrzmèrjeni -a -o prid. izmerjen: Vsze zemle szo gorzmerjene KOJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrzobèšeni -a -o prid. obešen: na vêke gorzobeseno deci v-ocsi bliszkecse AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòrzopréti -a -o prid. odprt: kak szo okna szpálnice gorzoprêta AIP 1876, br. 2, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòslarski -a -o prid. godčevski, violinistov: Goſzlarſzko nouto komaj kak ſzte ví zacsütili SIZ 1807, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gospòcki tudi gospòčki -a -o prid. gosposki: zaiſztino ga je on Goſzpoczki cslovik zgübo KM 1790, 34; niſteri Goszpockoga réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; Goszpocski oblêk je bogat AIN 1876, 36; Tákso goszpocsko noszbo má AIP 1876, br. 10, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gospodárski -a -o prid. gospodarski: za tebi zavüpano goszpodárszko skér mores dober sztáti KOJ 1845, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòspodin -a tudi gòspodna m 1. gospodar: goſzpodne, jeli ſzi nej dobro ſzemen poſzejjao KŠ 1771, 44 2. zemljiški gospod, plemič: Besznyáczke, stere je niki Vátha Goszpodin podpihao KOJ 1848, 17; Odned ednoga polszkoga Goszpodina k-törszkomi Czaszari Szolimani II. odprávi KOJ 1848, 77; mládi vlovec dvora Goſzpodina ſzvojega KAJ 1870, 41; Ogradcsar goszpodina szta szedela KAJ 1870, 155 3. navadno v zvezi z Bog Kristus, Bog: miloſztivni Goſzpodin Boug TF 1715, 3; Goszpodin Bogh blagoszlovi ti náz ABC 1725, A7a; Goſzpodin Bog je Csloveka napravo SM 1747; i nyim zapovidáva goſzpodin Boug ſteti KŠ 1771, A7a; Otecz Goſzpodin Boug BKM 1789, 8; Jaſz ſzam Goſzpodin Boug KM 1790, 110; Známo Goſzpodin Boug SŠ 1796, 5; kaj je Goſzpodin Boug naſztavo hiſtvo ſzvéto SIZ 1807, 8; Boug seregov nebeszki i Goszpodin angyelszki KOJ 1845, 136; Evangelioma naſſega Goſzpodna Jeſuſſa TF 1715, 24; tvoiega drágoga Szina Goſzpodna Jéſuſſa ABC 1725, A7a; Miloſcso naſsega Goſzpodna Jesussa SM 1747, 2; vu Goſzpodna Jezusa Kriſztusa iméni KŠ 1754, 223; Testamentom Goszpodna nasega Jezusa KŠ 1771, A1a; znamejnye od Goſzpodnoga Bogá KŠ 1771, 816; Lübi tvojega Goſzpodna Bogá KMK 1780, 3; ſzproszi mi miloscso od Goszpod’na KM 1783, 90; Goſzpodna Bogá iména zamán gori ne vzemi KM 1790; blagoſzlov Goſzpodina Bogá SŠ 1796, 77; dabi te prvi cslovik ſztvorjen bio od Goſzpodnoga Bogá SIZ 1807, 7; Rêcs Goſzpodna tak poszlüsaj BRM 1823, 3; Právda Goszpodna je popolna TA 1848, 15; Daite hválo Goſzpodno Bougo TF 1715, 47; Vadlüem jálnoſzt moio Goſzpodni SM 1747, 95; povrnmoſze k-Goſzpodni KŠ 1754, 210; vgrejso ſzem prouti Goſzpodni KŠ 1754, 198; Goſzpodni ſatrije KŠ 1771, 479; Popejvajte tak Goſzpodni BKM 1789, 8; Radüje sze vsza zemla goszpodni KAJ 1848, 21; je szpevao Goszpodni TA 1848, 6; Molimo mi vſzigdár Goſzpodina Boga SM 1747, 84; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédajo SM 1747, 94; Hválte Goszpodna KŠ 1754, 266; Niſcse nemore Jezusa za Goſzpodna zvati KŠ 1754, 123; ne ſzküsávaj Goſzpodna Bogá tvojega KŠ 1771, 11; Goſzpodnoga Bogá tvojega moli KŠ 1771, 11; Blagoszlávlaj düsa moja Goszpodna KM 1783, 4; Ar je dobro Goſzpodna dicſiti BKM 1789, 8; Kriſztuſa, nasega Goſzpodna BKM 1789, 1; Proſzimo vſzi Goſzpodnoga Bogá BKM 1789, 133; V-Goſzpodina Bogá diki bomo SŠ 1796, 8; Nasega Goszpodna imOdküpitela BRM 1823, 1; szem zezávao Goszpodna TA 1848, 4; oh naſſ miloſztivni Goſzpodne Bosje TF 1715, 46; O batrivitel ſzvéti Düh Goſzpodin Bog SM 1747, 56; Záto Goſzpodne ne gledai moih grehov SM 1747, 61; Oh Goſzpodne Bo'ze KŠ 1754, 223; Ti pa, Goſzpodne dáj KŠ 1771, A8b; Primi gori Goszpodne za áldov KM 1783, 5; Sztoupi kmeni Goſzpodne BKM 1789, 7; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Goszpodne Bo'ze BRM 1823, 1; Goszpodne bo'ze KAJ 1848, 1; po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 45; vu ſzinki nyegovom jedinom Goſzpodni naſſem TF 1715, 22; vu Jésusi, Goszpodni nassem ABC 1725, A5a; mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 26; po moiem Goſzpodni Jesussi SM 1747, 47; po Jezusi Kriſztusi Goſzpodni naſſem KŠ 1754, 244; vu Goſzpodni naſem KŠ 1771, A2a; vu Goſzpodni preminoucsi BKM 1789, 3; V-Goſzpodnom Bougi mi ſze veſzelmo BKM 1789, 300; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Pri Goſzpodni Bougi vſzigdár boude SŠ 1796, 8; Pri Goszpodni je obramba TA 1848, 4; vüpajte sze vu Goszpodni TA 1848, 4; Vu ſteroj ſztálnoſzti vſzigdár z-Goſzpodnam bodemo KŠ 1754, 143; ZGoſzpodnom na ſzoudbo pridejo BKM 1789, 19; szo gnüsz pred Goszpodnom TA 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Gòspodnov -a -o prid. Kristusov, Božji: návuk Goſzpodnov nyim predkládali TF 1715, 7; odebrána poſzouda Goſzpodnova TF 1715, 6; Molitev Goſzpodnova ABC 1725, A4b; Düh Goſzpodnov pri meni jeſzte SM 1747, 10; Molitev Goſzpodnova SM 1747, 43; Zové ſze Goſzpodnov ſzto KŠ 1754, 200; Molitev Goſzpodnova KŠ 1754, 6; ſtera te Düh Goſzpodnov po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; Molitev Goſzpodnova KM 1790, 109; od Vecsérje Goſzpodnove TF 1715, 43; zpehára Goſzpodnovoga pié SM 1747, 24; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208; Tenya velikoszti goszpodnove KAJ 1848, 8; molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; je ſzedo na ſztolecz Goſzpodnov SM 1747, 28; ſzmert Goſzpodnovo nazveiſzcsávaite SM 1747, 23; bode vido Kriſztuſa Goſzpodnovoga KŠ 1771, 170; naprávlajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 9; zapovidáva znati Goſzpodnovo Molitev KMK 1780, 6; v Goszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; mi vGoſzpodnovi vecsérgyi, greihov odpüſchenyé zadobimo TF 1715, 44; ako ſze vu Rédi Goſzpodnovom dersi SM 1747, 20; po reicſi Goſzpodnovovi naprávlena SM 1747, 3; vu právdi Goſzpodnovoi SM 1747, 25; ſteri v-Goſzpodnovoj právdi má veſzeljé KŠ 1754, 5; ki je priſao vu Iméni Goſzpodnovom KŠ 1771, 68; hodécsevu bojaznoſzti Goſzpodnovoj KŠ 1771, 370; vu Goſzpodnovom vinogradi BKM 1789, 3; koteri zGoſzpodnovov ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; Goſzpodnovijeſzmo KŠ 1771, 479; Vſzeh poti Goſzpodnove ſzo SM 1747, 93; ſze ſzkrbi za Goſzpodnova KŠ 1771, 503
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gospódov -a -o prid. gospodarjev: [pes] preživé gospodovo smrt AI 1878, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòspodski -a -o prid. gosposki: odpovedavsi sze skolnicsiji goszpodszki osterjás je pousztao KOJ 1845, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gósti tudi góusti -a -o prid. 1. gost: med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvusni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gouſzto dúgo bradou je meo KŠ 1771, 432 2. pogost: Da nász na gószto prijímanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje kriſtuſſeve TF 1715, 42; more Csloveka opominati, ino vabiti, na gouſzto vſivanye SM 1747, 41; Po paſcslivom, gouſztom ino ſzkerblivom poſzluſanyi reicſi Bosje TF 1715, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòtov -a -o prid. 1. pripravljen, voljan: Zmosni Bog jaſz ſzem gotov SM 1747, 91; Goſzpodne, ſztebom ſzam gotov i v temniczo i na ſzmert idti KŠ 1771, 247; Düjh je iſztina gotov, ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; gotov ſzam vſza trpeti KMK 1780, 72; Goszpodne, gotova je düsa moja KM 1783, 2; povedali ſzo Sauli, ka je natou gotov Dávid KM 1796, 56; vaſe vrejmen je pa vſzigdár gotovo KŠ 1771, 288; niti za grdi dobicsek, nego zgotovoga ſzrczá KŠ 1771, 712; Vcsini me Vu vſzem gotovoga BRM 1823, 7; Gotov szem, o Bog, csiniti volo tvojo TA 1848, 33; Na tô je pojbár gotov bio KAJ 1870, 91; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov AI 1875, br. 2, 7; On je domá ino vinej Gotovi na obrámbo KŠ 1754, 265; Záto i vi bojdte gotovi KŠ 1771, 82; On je ſzpomocsjom gda trbej, Gotovi na obrambo BKM 1789, 352; priſao je te 'zenin, i te gotove ſzo notri sle 'znyim KŠ 1771, 84; i vſza ſzo gotova, pojte na goſztüvanye KŠ 1771, 72 2. popoln: najobrné ſzrczá ocsév priprávlati Goſzpodni lüſztvo gotovo KŠ 1771, 162; naprêpriprávla na gotovo prijétje vszáke isztine KAJ 1848, IV 3. narejen, izdelan: Ka je gotovo ino se itak vszaki dén znôva BJ 1886, 8; ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gòtoven -vna -o prid. pripravljen, voljan: ino na nogai obudti, kako gotovni te Evangelium toga méra goniti SM 1747, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
góulen -a -o prid. gol: Goulen ſzi priso ſztve materé utrobe SŠ 1796, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
góuli tudi góli -a -o prid. 1. gol, ki je brez dlake, perja: Csrvôv gôla kô'za je ne najlepsa KAJ 1870, 16; Pirušleki golo mreno májo razprestreto AI 1878, 7; drüge [stvari] szo gôle KAJ 1870 2. ki je brez obleke: Poglej na ſze cslovik! goul, i grejſen ſzi BKM 1789, 200 3. ki je brez česa drugega: ka ſzejjas, nego goulo zrno KŠ 1771, 523; z-goulim oſztrim mecsom KM 1796, 7; pod goulov nébov na 'sivinszkih kou'saj KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3225 zadetkov.