Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! (iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.-C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče-Levst. (Rok.).
antārktičən, -čna, adj. ob južnem tečaju ležeč, antarktisch, Jes.
ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.
barkotǫ̑n, m. die Galeere, ob Dravi-C.; großes Flussschiff, Z.; — iz it. barchettone (?).
belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.
bę̑rgla, f. die Krücke; po berglah hoditi; kljuka ob berglo zadene, Gleiches gesellt sich zu Gleichem, Z.; — die Sensenkrücke, Cig.; — prim. berla.
besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte!das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
bȋngola, f. 1) visok človek (zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge (zaničlj.), ob Muri-Trst. (Let.); — prim. bingljati.
bíti, bȋjem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.
bíze, f. pl. weißes, leinenes Beinkleid, Cig., C. (hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob Sotli, Muri in drugod, Zora V. 93.).
bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
bǫ̑čka, f. = ovca "ob očeh" rumenkasta (nam. obočka), Vas Krn-Erj. (Torb.).
bǫ́govničək, -čka, m. hlebček kruha (bogovničke dele beračem ob "žegnanju"), Gor.
bojàn, -ána, m. der Rinderhirt, (= čeh) ob Muri-C.; — prim. bojtar.
brákovica, f. eine Art Kuchen, Nov.-C.; pl. brakovice, ob Ščavnici; — prim. pirovica.
brę́nkniti, brę̑nknem, vb. pf. einen Saitenton oder einen klirrenden Ton hervorbringen oder von sich geben, Jarn., Z.; ob sabljo brenkniti, Let.
brẹ̑šəc, -šca, m. = bršljin, ob Ščavnici-C.
brísati, brȋšem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi-Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.-Jarn. (Rok.).
bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.-C.; — iz nem. Zeile?
cẹlọ̑st, f. die Ganzheit, die Integrität, Jan., Cig. (T.), C.; — sicer naše cesarstvo ob moč pride, celost in samosvojnost izgubi, Vod. (Pes. 99.).
cẹstíšče, n. die Fahrbahn der Straße, Levst. (Cest.); seči niso dovoljene ob cestiščih, Nov.
cvẹ̑tnat, adj. blütenreich, blumenreich, Cig., Jan.; ob cvetnatih vrteh, LjZv.; — geblumt, Jan.
čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
čę̑dnica, f. deska, na kateri urezane deske čedijo, ob gornji Dravi (Št.).
čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
četȓt, f. 1) der vierte Theil eines Ganzen, das Viertel; sprednja, zadnja četrt vola; vsako četrt ure, viertelstündlich, Cig.; dve četrti na pet, zwei Viertel auf fünf; ob treh četrtih na deset, um drei Viertel auf zehn; tri četrti ure hoda, drei Viertelstunden Weges; pomni: kake četrt ure hoda, LjZv.; — posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.; — 2) der Scheffel (als Getreidemaß), Guts.
četvę̑rnica, f. die Vorspannkette, Cig.; — les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit, Sv. Križ (Ip.)-Erj. (Torb.).
čóha 1., f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. (Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; prim. tur. čoha, Dan.
čǫ́hati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
dę́gniti, dę̑gnem, vb. pf. Strahlen werfen: danes je oblačno, le redko solnce skozi oblake degne, — malo je solnce degnilo, pa se zopet hitro za megle skrilo, ob Muri in Ščavnici, Trst. (Let. 1875, 85.).
dẹjáti,* I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve-Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.-C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.-C.
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.-C.; (menda nam. za — delj).
denár, -rja, m. das Geldstück; zlat d., ein Goldstück; — coll. = denarji, das Geld; kovan d., geprägtes Geld; papirnat d., Papiergeld; droben d., Kleingeld; trda, huda je za d., es ist schwer ein Geld zu bekommen; d. zametavati, d. v vodo metati = das Geld zum Fenster hinauswerfen, Cig.; d. odvesti, Geld anbringen, M.; v denar spraviti, zu Gelde machen; ob ves denar sem, ich bin alles Geldes bar; ima denarje, er hat Geld; velike denarje je imel, er hat viel Geld gehabt, jvzhŠt.; ima denarjev na kupe, er hat Geld in Menge; za noben denar, um keinen Preis; — denarji, die Gelder: hranilni denarji, die Depositengelder, DZ.; denar je gospodar, Geld regiert die Welt, Cig.; da ima koza denar, gospa bi ji dejali, Cig.
desę̑t, num. zehn; deset goldinarjev, zehn Gulden; desetim goldinarjem pridejati še goldinar; ob desetih, um zehn Uhr; po desetih, nach zehn Uhr; pred desetimi (desetẹ́mi), vor zehn Uhr.
dẹ́ti,* I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.-Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid-Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — (gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
dojilíšče, n. der Melkplatz, ogr.-C.; krava ob sebi na dojilišče ide, ogr.-Valj. (Rad).
domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, (n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.
dŕgati 1., dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.
dŕgniti,** dȓgnem, vb. impf. reiben, wetzen, kratzen, d. se ob kaj, sich an etwas reiben; magnet d., streichen, Cig. (T.); — abweiden: svinje travo drgnejo, Št.-C.; — scharren: tuje blago vkup spravljati in drgniti, Bas.
drugọ̑č, adv. 1) zum zweitenmale, ein anderesmal wieder; — 2) = k letu, ob letu, Kras, Ip.-Erj. (Torb.).
držȃj, m. 1) die Handhabe, das Heft, der Griff; bes. die Handhabe an der Sense für die linke Hand, Cig.; — 2) das, woran man sich anhält: das Geländer; držaji ob mostovih in brveh; stopnice z držajem, Zora; — pren. der Anhaltspunkt, C., DZ.; — 3) das, was etwas hält, der Halter, Cig.; — das Tenakel (bei den Schriftsetzern), Cig.; — die Bremse, Cig.
dvȃ, m. dvẹ̑, f. n. num. zwei; po dva, je zwei; po dva in dva, paarweise; = dva po dva, V.-Cig.; — ura je dve, dve je, es ist zwei Uhr; ob dveh, um zwei Uhr.
dvanájst, num. zwölf; ura je dvanajst, es ist zwölf Uhr; ob dvanajstih, um 12 Uhr.
édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.-Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
fȗrež, m. 1) pojedina ob kolinah, Št.; — 2) črna juha ob kolinah, Hal.; die Wurstsuppe, Valj. (Rad).
gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.-Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; prim. it. gabbano, der Regenrock.
gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.
gárati 1., -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.-C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.-C.; — = težko nositi, Banjščice-Erj. (Torb.), GBrda; prim. nem. haaren = der Haare berauben.
gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
gestikulácija, f. kretanje telesa, pos. rok, ob govorjenju, die Gesticulation, Cig. (T.).
gestrȋn, m. nekak povoden mož, ob Dravi-Glas.
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno-Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno-Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.-C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.
gǫ́da, f. od gode biti, vergnügt sein, C.; ob godi, bequem, Cig.
godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.
gomílọ, n. = gomila, der Misthaufen, Petovlje ob Soči-Erj. (Torb.).
gúnjast, adj. kotzig, zottig, C., Z.; gunjast pes, vol, ob Muri-Trst. (Let.).
gúnjavəc, -vca, m. človek s kuštravimi lasmi, ob Muri-Trst. (Let.).
hába, f. der Flügel, der Fittig, Kor.-Jarn., Guts., Mur., Jan., C., Št.-Valj. (Rad); stara ptičke ob hudi uri ogrne s habami, C.
hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
hóditi, hǫ́dim, vb. impf. gehen, zu gehen pflegen, wandeln; po svetu h., in der Welt herumwandern; denarji hodijo med ljudstvom, d. Geld ist im Umlauf, DZ.; kuga hodi po deželi, die Pest regiert im Lande, Cig.; h. s kom, mit jemandem Umgang pflegen; po svojih potih h., seine Wege gehen; po svojih opravkih h., seinen Geschäften nachgehen; za vinom, za slivami h., Wein, Zwetschken einkaufen, C.; za kom h., jemandem nachsteigen; temotne poti h., dunkle Pfade wandeln, Cig.; njegove poti hodi, Ravn.-Mik.; po koga h., jemanden abzuholen pflegen; daleč po vodo h., weither Wasser zu holen pflegen; v cerkev, v šolo h., die Kirche, die Schule besuchen; na božjo pot h., wallfahrten; težko h., übel zu Fuße sein; ob palici h., an einem Stocke gehen; bos h., barfuß zu gehen pflegen; ne hodi k meni, komm mir nicht in die Nähe; ni ti treba k meni hoditi, du brauchst dich nicht zu mir zu bemühen; ne hodi več danes domu; geh heute nicht mehr nachhause! — po koncu h., einen aufrechten Gang haben; — umher gehen: grdo je, če tak raztrgan in cunjast hodim, Ravn. (Abc.); klavrni hodimo, Ravn.; hodi! trolle dich weiter! marsch! — on na to hodi, da —, er geht darauf aus, —, ogr.-C.; v škodo h. komu, jemanden beeinträchtigen, Cig.; ta reč mi po glavi hodi, das macht mir Sorgen, wurmt mich, Cig.; — ergehen: kako je pak hodilo Kristusu, wie ist es Christo ergangen? Krelj; slabo jim je hodilo, Jurč.; — lahko, težko mi hodi, es kommt mir leicht, schwer an, vzhŠt.-C.; to drago hodi, das kommt theuer zu stehen, C.; v prid, na korist, na dobro, na hvalo h., frommen, zugute kommen, Cig.; ljudem je prav hodilo, da ..., Ravn.: vse bo prav hodilo, alles wird gut ausfallen, Jurč.; to mi na poštenje hodi, das gereicht mir zur Ehre, ogr.-C.; na malo (na pičlo) h., abnehmen, ausgehen: denarji mi hodijo na malo, Cig., C.
hrána, f. 1) die Nahrung, die Kost; tečna h., ausgiebige Kost; družinska h., die Gesindekost; na hrano vzeti, na hrani imeti koga, hrano dajati komu, in die Kost nehmen, die Kost geben; na hrani biti pri kom, in der Kost sein; zastonj hrano imeti, einen Freitisch haben; ob svoji hrani biti, bei eigener Kost sein; — die Victualien, Cig., Jan.; — dušna h., geistige Nahrung; — 2) das Gericht, die Speise, Ščav.-C.
hrvatovščák, m. neka trta, Št. (ob hrv. meji)-Erj. (Torb.).
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
hudȋman, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
hudováti se, -ȗjem se, vb. impf. böse sein, sich ereifern, sich ärgern; h. se nad kom, über jemanden ungehalten, erbittert sein, Cig., C., Ravn.-Jan. (Slovn.); h. se na koga, jemanden beschimpfen, C.; einen übel anlassen, Cig., C.; kdor nima druzega dela, pa se ob mene huduje (schmält auf mich), Jurč.; tudi h. koga: Pasterke in pasterkinje Bo hud'vala mačeha, Slom.
íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
izplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izplačati; auszahlen; — i. delavce ob sobotah; — i. se, sich rentieren; to delo se izplačuje, man findet seine Rechnung bei dieser Arbeit, Cig.
iztŕkati, -tȓkam, vb. pf. 1) durch Klopfen herausbringen, erklopfen, Cig.; med iz satovja i., Z.; — 2) ausklopfen: pipico i. ob nohet, Jurč.
járčiti 2., jȃrčim, vb. impf. = jarke kopati (ob cestah), vzhŠt.
jèda, conj. ob, C., Krelj.
jẹ́ža 2., f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.-M.
kalìč, -íča, m. dem. 1. kal; kleine Lache: kaliči ob vaseh, LjZv.
kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
kę̑ta, f. eine aus Flechtwerk und Lehm (Koth) gemachte Winzerhütte, ob Muri-Trst. (Let. 1874. 69.).
kę̑tišati se, -am se, vb. impf. Umgang pflegen, ob Muri-C.
klícati 1., klȋčem, vb. impf. rufen; na pomoč, na pomaganje k., um Hilfe rufen; pijače k. v krčmi, ein Getränk verlangen, Jurč.; po imenu k., beim Namen rufen, nennen; — anrufen: Boga k., duhove k.; anrufen: v Boga k. ob sili, Ravn.; na Boga k., Krelj, Trub., Dalm.; na svetnike k., Z.; na boj k., zum Kampfe herausfordern; pod orožje k., das Aufgebot ergehen lassen, Cig.; k. koga na pravico, zur Verantwortung ziehen, Z.; namestnika k., den Ersatzmann einberufen, DZ.; — laden, Cig.; na pir k., Z.; — locken, Cig.; sovo klicati s čovinkom, jvzhŠt.; — aufrufen: po vrsti k., Cig.; — verkündigen, verlautbaren, Cig.; k. po občinah zakon, Levst. (Nauk); ure k., die Stunden abrufen, Cig.; — nennen, k. se, heißen, Cig., Jan.; Pravi Bog se kliče Bog ljubezni, Preš.; (menda po it. chiamarsi).
kljúkast, adj. hakenförmig; k. nos, eine Krummnase, Cig.; kljukasta cev, die Knieröhre, Cig.; — gekrümmt; k. palica, der Krummstab, Cig., Jan.; hodil je ob kljukasti palici, Jurč.; k. človek, ein Mensch von gebeugter Haltung, C., M.; — zickzackförmig, Cig.
knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit (prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.-Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu-Mik.).
košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
kóšnja, f. die Mahd; ob košnji, zur Zeit der Mahd; košnjo kupiti, prodati.
kotánəc, -nca, m. 1) die Spirale: kača se zvije v kotanec, Dol.; — 2) iz slame spleten kolut, ob katerem se noge smicajo, Dol.
krȃja, f. 1) das Stehlen, der Diebstahl; ob kraji živeti; kraje se navaditi; — 2) gestohlenes Gut: kdor krajo skriva in hrani, naj se obesi tatu na desni strani, Jan. (Slovn.).
kràt 2., (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo-Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj-M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
krátək, -tka, adj. kurz; na kratko držati živinče (n. pr. na paši), an kurzem Strick, Svet. (Rok.); kratkega pogleda, kurzsichtig; kratkega vida, Cig., Jan.; — biti kratkih besedi, wortkarg sein; ob kratkem, kurz; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; (na kratci, ogr.-Mik.); kratko govoreč, um es kurz zu sagen, Cig.; kratko (in) malo, kurz um, Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), Gor.; s kratka, kurz und gut, Cig., Jan.; kratko (in) malo ne, auf keinen Fall, Cig., Jan., Gor.; ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, er war durchaus unzufrieden, Jurč.; kratko nikar, durchaus nicht, Meg., Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Sh. g.); kratko ne, durchaus nicht, Jsvkr.; tega kratko ne dopustita, Trub.; kratko nikdar, Vrtov. (Km. k.); — v kratkem, in kurzer Zeit, bald; v kratkih dneh, in wenigen Tagen, Boh.; pred kratkim, vor kurzer Zeit, kürzlich; — compar. krajši; tudi: kraji, kračji, kratkejši, Met.
krę́čati, -ím, vb. impf. quaken, Habd.; = ječati, kreißen, Mur., C.; ob tem času začno ovce ječati, krečati, se operati, Kug.-Valj. (Rad).
krę́ta, f. 1) das Ruder, der Ruderbaum, ob Dravi-C., ogr.-C.; — 2) fauler, ungeschickter Mensch (psovka), C., M.
kŕma 1., f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.-Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.
krpínica, f. krpinice so zobčasti ob šivih raševnate obleke prišiti traki med hribovci v Savinski dolini, Pjk. (Črt.).
krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.-Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.-Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.-Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.-C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
kurjȃvščina, f. = kurjava 1), Jarn., Mur., Jan.; zvečer je bilo ob kurjavščini, Ravn.
lę̑mez, m. 1) der Dachsparren, V.-Cig., Jan., M., C., Tolm.-Levst. (Rok.), Krn-Erj. (Torb.), vzhŠt.; lemezi ali roženice, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Ruderstange, der Ruderbaum der Flößer, ob gornji Dravi-C. (Vest. I. 68.).
lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.
lẹ́vica 3., f. die Lerche, Jan.; die Feldlerche (alauda arvensis), Luče (Št.)-Erj. (Torb.); l. ob setvi poje: hiti hiti! C.
lópiti, lǫ̑pim, vb. pf. (mit einem flachen Gegenstande) einen Schlag führen, Jarn.; za uho l. koga, Cig.; s krampom koga l., C.; bes te lopi! (kletvica), dass dich der Kuckuck! Levst. (Rok.); — anprallen: l. ob kaj, Cig.; l. na koga, jemand ungestüm anfallen, Cig.; — platzen, fallen: na zemljo l., Levst. (Zb. sp.).
lopútniti, -ȗtnem, vb. pf. schmettern, Cig.; schlagen: z gorjačo po konju l., Jurč.; z durmi l., die Thür zuschlagen, Cig.; na vrata l., an die Thür pochen, Lašče-Levst. (M.); močno loputne ob duri, Jurč.
lòv 1., lóva, m. die Jagd; zajčji, medvedji l., Cig., Jan.; lov na jelene, na divje peteline, Cig., Jan.; l. s sokolom, die Falkenbeize, Cig.; na l. iti, auf die Jagd gehen; l. imeti, eine Jagd halten, jagen, Cig.; = lov loviti, Kras-Erj. (Torb.); na lov izučen, jagdgerecht, Jan.; ob lovu živeti, von der Jagd leben, Jan.; — peklenski l., die wilde Jagd, Glas.; — der Fang, Mur., Cig., Jan.; ribji l., Cig., Jan., Dalm., LjZv.; ptičji l., Cig., Jan.; tudi: lǫ̑v.
(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.-Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.-Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! (iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.-Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.-Mik.; ali mar ne veš? C.; prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf (Vest.).
mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi-C. (Vest.).
mladokljùn, -kljúna, adj. jungschnäbelig, Cig., C.; On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Preš.
mǫ́ka 2., f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.-Mik., Št. ob hrv. meji-Vest. I. 121.
móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.-Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.-Erj. (Torb.).
mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., ob gornji Dravi (Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
mȓtvež, m. 1) ein träger, melancholischer Mensch, C.; — 2) na mrtvež leži, er liegt da, als ob er todt wäre, Zora.
murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.-Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.-Erj. (Torb.).
múza 1., f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.-Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče-Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.-C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru-Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.-Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.-M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.-C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
múzəlj 1., -zlja, m. vol, ki ima ob glavi upognjene in nazaj zavite roge, Z., Lašče-Levst. (M.), Svet. (Rok.).
nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
nakópati, -kǫ́pljem, (-kopáti, -pȃm), vb. pf. 1) eine gewisse Menge angraben; n. peska, zemlje za kako reč; — mit dem Karst oder der Haue aufladen, Mur.; — n. komu kaj, zuziehen; to mu je nakopalo bolezen, smrt; — n. si bolezen, nesrečo; n. si skrbi na glavo, sich Sorgen aufladen; — 2) aufgraben: n. prst ob drevesu, Cig.
nápič, m. = natič, palica, lata, na katero se fižol, grah natika, da se ob njej ovija, Polj.
napòk, -pǫ́ka, m. 1) der Ansprung, der Riss, Dict., Cig.; — 2) der Anbruch: ob jutranjem napoku, Cv.
napǫ́tən, -tna, adj. 1) auf dem Wege befindlich: kmetje ob cesti in drugi napotni ljudje, Jurč.; — 2) im Wege stehend, hinderlich, Mur., C.; napotne misli in želje zravnovati, Vrtov. (Vin.); anstößig, Cig.
nazórən, -rna, adj. 1) Anschauungs-, anschaulich, intuitiv, Jan., Cig. (T.); nazǫ̑rni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), nk.; nazorno storiti, versinnlichen, Cig. (T.); — 2) "nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo, Vrsno-Erj. (Torb.); prim. stsl. nazorъ, der Verdacht.
nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
nečàs, -čása, m. die Unzeit, Guts., V.-Cig., Mur., Zora; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig., Ravn., Mik.; v nečas, Cig. (T.).
nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.-M., Krn-Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.-Kres.
ò, praep. okrajšan "ob"; išči pod: ob.
òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
obcẹ̑stje, n. kar je ob cesti: železnično o., das Banket an der Eisenbahn, DZ.
obẹ́dọ, n. = obed, Cig., Jan.; — "v postni dan prva jed ob 11. uri dopoludne, kadar zjutraj ni kosila", Lašče-Erj. (Torb.), Rib.-Mik.
obȋłnost, f. die Reichlichkeit, die Fülle, der Ueberfluss, die Reichhaltigkeit; iz obilnosti srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, Mur., Cig., Jap.-Valj. (Rad); dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne potrebe dene na stran, Ravn.-Valj. (Rad).
obkrajína, f. kar je ob kraju: pocestne obkrajine, Bankete, Levst. (Cest.).
obrámən, -mna, adj. kar je ob rami, kar se ob rami nosi: obrȃmni koš, der Rückenkorb, Z.
óbrh, praep. c. gen. über, oberhalb: o. vsega, ogr.-C.; obrh tega, überdies, vzhŠt.; — iz: ob vrh.
obrǫ̑nək, -nka, m. abschüssige Bodenlage, der Abhang, Cig., C., Zora; obronki Rogaške gore, LjZv.; pos. = viseči svet ob vodi, Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); — die Böschung, DZ., Levst. (Cest.); — der abschüssige Ackerrand, Cig., Nov.
obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija-Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
obȓša, f. 1) die Baumkrone, Cig., Jan.; — 2) pl. obrše, = brajde ob gorenjem kraju vinograda, Rogatec-C.; — prim. obrh.
obstrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) auffangen, C.; o. v svoje naročje, SlN.; — zvrnil bi se bil, da se ni obstregel ob svoj vatel, Jurč.; — 2) o. koga, überraschen, C.
obtọ̑, adv. = ob to, zato, deswegen, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Boh.
obzȋdək, -dka, m. die Ringmauer, C.; — das Mauergeländer, Jan.; ob kraju je bil obzidek do prs človeku, Ravn.
ocẹłn, -łna, adj. = jeklen, ob Muri-Caf (Vest. II. 61.); — ocelno zrnje, Ščav.-C.
odgovǫ́rnost, f. die Verantwortlichkeit, Cig., Jan., nk.; ob svoji odgovornosti, unter eigener Verantwortung, Levst. (Nauk).
odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).
ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras-Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.-C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.-C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.
ǫ́jnica, f. 1) ein Arm der Gabeldeichsel; pl. ojnice, die Gabeldeichsel; — iz ojnic skočiti = über die Schnur hauen, C.; črez ojnice skakati, iz ojnic stopati, Kr.; ojnice prestopati, Jurč.; — 2) pri lesnih žagah na štiri ogle obtesano brunce, ki goni list (žago) gori in doli, ob gorenji Dravi (Št.).
ókom, adv. v okom priti čemu, einer Sache (einem Übel) zuvorkommen, steuern, Einhalt thun, Cig., C., M., nk., ob laški meji-Levst. (Rok.), Tolm., Ip.; tudi: okom priti, Tolm.
oliti,* -im, vb. impf. cesto oliti = olihe staviti ob cesti, Pfähle an der Straße einsetzen, vzhŠt.-C.
opę̑tnica 1., f. das Fersenleder, der Fersentheil des Schuhes, Cig., Jan., C., Gor.; z opetnicami je (na glavi stoječ) trkal ob gornji rob skalovja, LjZv.
opotéči se, -téčem se, vb. pf. taumeln: škricu je založila zaušnico, da se je kar opotekel in priletel z glavo ob zid, LjZv.; o. se v kaj, an etwas antaumeln, anwanken, Cig.
opotəkníti se, -táknem se, vb. pf. mit den Füßen anstoßen, straucheln, Mur., Boh.; o. se ob kamen, Dalm., Trub.; o. se in pasti, Dalm.; ako kdo hodi po dnevi, ta se ne opotakne, Trub.
opravník, m. der Functionär, C., DZ.; občinski opravniki, die Gemeindeorgane, Levst. (Nauk); — der Geschäftsleiter, Jan.; obrtovni o., Levst. (Pril.); der Factor, Cig., Jan.; der Commissionär, der Disponent, Cig.; der Manipulant, C.; der Geschäftsträger, Jan.; der Agent, Cig., Jan., DZ.; konzulski o., der Consularagent, DZ.; trgovski o., der Handelsagent, Cig., Jan.; — = upravnik, der Verwalter, Cig.; — oprȃvnik, gospodar in velitelj v planinskem stanu ter ob enem tudi sirnik, Tolm.-Erj. (Torb.).
oprẹ́sən, -sna, adj. 1) ungesäuert; opresen kruh; ob opresnem kruhu živeti, von ungesäuertem Brote leben, Ravn.-Mik.; opresno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Cig., Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc.); — opresno mleko, frische Milch, Notr.; — 2) grob; opresno platno, Kr.; — opresno oblečen = preprosto, vsednje oblečen, Notr.; — opresen zid = zid brez malte, GBrda.
oprę́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) lauern, spähen; = zijala prodajati in na besede streči, Št.; v snu je vso noč oprezoval okoli zlatarjev, Erj. (Izb. sp.); ob cesti oprezovajo sestradane vrane, Erj. (Izb. sp.); — 2) säumen, zögern, Cig., Jan., M., Ravn.; on je predolgo obiral se in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.
orȃtəv, -tve, f. das Ackern, Cig., Jan., C.; ob oratvi, zur Pflügezeit, M.
órja, f. das Ackern, Mur., Mik.; ob orji, zur Zeit des Ackerns, Cig.
ǫ́səm, num. acht; ob ósmih, um acht Uhr; pol osmih je, es ist halb acht Uhr; z osmimi se voziti, achtspännig fahren, Cig.
osę̑pnica, f. die Blatter (als Ausschlag), die Pocke; osepnice, die Blattern (variolae); ob osepnicah, bei der Blatternkrankheit, Levst. (Nauk); — die Schutzblattern, die Schutzpocken, Cig., Jan.; o. staviti, cepiti komu, jemanden impfen, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — ovčje o., die Blattern der Schafe, Levst. (Nauk); (osepnice, die Masern, Cig., Jan., Volče [Tolm.]-Erj. [Torb.]).
ostrína, f. 1) die Schärfe; nož je ob ostrino, das Messer hat seine Schärfe verloren, Polj.; o. (človeškega uma), der Scharfsinn, Cig.; — 2) das Scharfe, das Spitzige: Na trnati ostrini Žlahtna vrtnica cveti, Slom.; — die Schneide, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Spitze, Jan., C.; — ein scharfes Werkzeug: prinesi mi kako ostrino, jvzhŠt.
osvẹtlíti, -ím, vb. pf. 1) glänzend machen, blänken, putzen, Cig., Jan.; — 2) bestrahlen, beleuchten, Cig.; ob mesečnem mraku solnčni žarki lune prav ne osvetle, Ravn.-Valj. (Rad); nit, osvetljena z rdečo svetlobo, Žnid.; — illuminieren, Cig. (T.).
otȗdi, adv., Mur., Cig., Jan., BlKr.-Mik., ob Krki-C.; pogl. otodi.
ovijȃłnik, m. kol, ob katerem se perilo ovija in ožema, der Ringstock, Cig., Polj., Dol.
ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.-Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).
pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus (gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
pálica,* f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.-C.; = rimske palice, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.-Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
pȃsavka, f. neka velika raca (ob Cerkniškem jezeru), Blc.-C.
pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
písmọ, n. 1) die Schrift: klinasto p., die Keilschrift, Jan.; — sveto p., die heilige Schrift; v pismu učeni, die Schriftgelehrten, Trub.; — die Urkunde: ženitvanjsko p., die Ehepacten; pisma delat iti, den Ehecontract abfassen gehen, BlKr.; dolžno pismo, der Schuldbrief; zavezno p., der Revers, Cig.; dopustno p., die Concessionsurkunde, DZ.; stara pisma, alte Urkunden; — das Schreiben, der Brief; voščilno p., das Gratulationsschreiben; trgovska pisma, die Handelscorrespondenz; — 2) der Zeugdruck, das Muster, Cig.; lepega pisma, schön gemustert, Cig. (T.), Svet. (Rok.); ovijače raznega pisma, Vrt.; — 3) zidano znamenje ob cesti, Srpenica pri Bolcu-Erj. (Torb.).
pláziti, plȃzim, vb. impf. 1) anstreifen: p. ob kaj, Cig.; an etwas reiben, M.; nož p. = brusiti, Šol.; — 2) kriechen, Habd.-Mik.; — nav. p. se, an etwas streifend kriechen, schleichen; po trebuhu se p.; skozi plot se p.; otroci se plazijo po drevju, po klopeh.
pljȗskati, -am, vb. impf. 1) einen dem Stammlaute ähnlichen Laut hervorbringen: patschen, plätschern; voda pljuska ob čoln; dež pljuska, Cig.; — 2) Maulschellen oder Ohrfeigen austheilen, ogr.-C.; za uho p. koga, C.
, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
počéhati, -ham, vb. pf. 1) = podrgniti: p. se ob čem ali kom, LjZv.; — 2) = počesati, kämmen, Jan.
podbrẹ̑žina, f. eine vom Wasser unterwühlte Uferstelle, ob Ložnici (Št.)-LjZv.
podlȃsk, m. = podust, der Näsling (chondrostoma nasus), Bistra (ob Ljubljanskem barju)-Erj. (Torb.).
podstẹ̑nje, n. prostor pri hiši ob zidu, Koborid-Erj. (Torb.); der Platz unter dem Vordache (pódstenje), vzhŠt.; skotal ji je poln lagvič na podstenje, Pjk. (Črt.); die Estrade, h. t.-Cig. (T.); — prim. podsenje, stsl. stênь, sênь, Schatten.
podžíla, f. "železen drog pri podvozu (poddelu), ki je ob enem tudi za os", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
pokobáčiti, -ȃčim, vb. pf. = ob tla vreči, niederwerfen, C.; bolezen ga je pokobačila, C.
pokrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) behauen (von Steinen), Z.; — 2) ein wenig streifend schlagen; p. z jeklom ob kremen; — p. koga, jemandem Schläge geben, Z.
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
pȏłdne, n. der Mittag; dobro poldne! guten Mittag! Pjk. (Črt.); poldne je bilo, es war Mittag; p. zvoni, es läutet Mittag; do poldne, bis Mittag; vormittags; tudi: do poldneva, Levst. (Zb. sp.); od poldneva, von Mittag, Dict.; proti poldne, Kast. (W.), Vod. (Izb. sp.); proti poldnevu, Levst. (Zb. sp.); proti poldnevi, Dalm.; proti poldnu, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); o poldne, zu Mittag, mittags; tudi: ob poldne, Trub., Dalm.; (ob połdnę̑, Dict.); pred poldne, vormittags; tudi: pred poldnem, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); pred poldnevom, Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdne.
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
polǫ̑žje, n. die Lage, die Position, die Situation, Cig. (T.), C., SlN.; imenitnost temu mestu daje njegovo položje ob veliki reki, Erj. (Izb. sp.); udajte se v to položje, ki je! Jurč.
pomȗda, f. der Verzug, die Säumnis, das Verweilen; brez pomude; ob pomudah, im Falle von Verzögerungen, DZ.
popójti, -pǫ́jdem, vb. pf. sich auf den Weg machen, ausgehen; popošel sem ob deseti uri, BlKr.; ko sem bila popošla, als ich auf dem Wege war, Svet. (Rok.).
postáviti, -stȃvim, vb. pf. stellen, hinstellen; p. kaj ali koga kam; p. jed na mizo, kupico pred gosta; kvas p., den Sauerteig für das Brotbacken ansetzen; p. stražnika pred ječo; p. pred sodnika, vor Gericht ziehen, Cig.; na ogled p. kaj, etwas zur Schau stellen; na prodaj p., zum Verkaufe aufstellen; besede prav p.; on zna besedo p., er spricht gut; v račun p., in die Rechnung einstellen; pred oči p., darstellen, Cig., Jan., Cig. (T.); = veranschaulichen, vergegenwärtigen, Cig.; na odgovor p. koga, zur Verantwortung ziehen, Cig.; — stehen machen, aufstellen, errichten; mejnike p., Grenzsteine aufstellen; na noge p. koga, jemandem auf die Beine helfen; tabor p., ein Lager aufschlagen; — p. hišo, ein Haus bauen; p. streho, ein Dach aufsetzen; — errichten (math.), Cig. (T.); p. pravokotnico, Cel. (Geom.); — festsetzen, feststellen; p. dan, einen Tag anberaumen; ob postavljenem času, Dalm.; p. ceno, den Preis ansetzen; — einführen, begründen: nov nauk p., Cig.; — aufstellen, einsetzen: p. komu skrbnika, über jemanden die Curatel verhängen; p. koga za dediča, jemanden zum Erben einsetzen; — mit einem Amte bekleiden: p. koga za poveljnika, za kralja, zum Befehlshaber, zum Könige machen; — in einen Zustand versetzen: v prejšnji stan p.; p. v nevarnost, der Gefahr aussetzen; — den Fall setzen: postavim, (-viva, -vimo), gesetzt, zum Beispiel; nekaj iz novega zakona, postavim, iz apostolskega dejanja, Burg.; (postavi, da se bo zgodilo, nimm an, es werde geschehen! Kast.); — eine Wette eingehen, Cig.; — p. se, sich aufstellen; kaj si se moral ravno tu sem postaviti? pred oltar se p.; p. se v red; — za poroka se p., Bürgschaft leisten, Cig.; v besede p. se s kom, sich mit jemandem in ein Gespräch einlassen, Krelj; — eine Stellung annehmen: p. se v bran, sich zur Wehr stellen; p. se po koncu, sich bäumen, Cig.; na glavo se p., sich auf den Kopf stellen; — p. se na daljno pot, sich zu einer weiten Reise anschicken, Jsvkr.; — p. se, energisch auftreten; p. se komu, einem die Hörner bieten, sich ihm widersetzen.
potóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abschenken; iz vseh sodov vino p.; danes sem vino kupil, jutri je bom potočil; — ausschenken, verschenken: ob nedeljah veliko vina potočijo; — 2) fließen machen: krvavo solzo p., eine blutige Thräne vergießen, Npes.-K.; — rollen machen: Bog potoči svoje kolo, Npes.-K.; p. jajce v jamico, vzhŠt.; p. zibelko, zu wiegen anfangen, Npes.-Vraz; p. se, entrollen, Cig.; zvezda se je potočila = se je utrnila (von Sternschnuppen), Z., Vrtov. (Km. k.); — p. se, sich wegbegeben, M.; Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, Npes. (BlKr.)-Kres; Mi se č'mo od tebe potočit', Bogu te hoč'mo priporočit', Npes.-K.; — p. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, Jsvkr.
pre-, I. adv. (praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
prẹ̑čnik, m. 1) der Querbalken, das Querholz, Cig., (n. pr. pri plotu, kozolcu) Dol.; der Trambaum im hölzernen Zimmer, Z.; ob p. se zadevati, Zv.; — der Schrankbalken, Cig.; — die Fenstersprosse, Cig.; — 2) ein quer durch den Acker gezogenes Ackerbeet, Mur.; — 3) das Zwerchfell, Dol.
prẹ̑kla, f. die Stange; s preklo orehe otepati, BlKr.; — ein Stück Bandholz (für Reife), Cig.; — der Fisolenstecken, Nov., Gor.; — die Querstange am Strohdach, an welche das Stroh gebunden wird, Let. (M.), BlKr.; trte so še za silo držale gabrove prekle ob strešnicah, LjZv.; die Querlatte, Cig., Jan.; — die Leitersprosse, jvzhŠt.
preléžati, -ím, vb. pf. 1) durch Daraufliegen durchwetzen, Z.; — 2) liegend zubringen: p. dan za dnevom, Cig.; eine gewisse Zeit hindurch liegen: goli poletje preleže v hosti, da se do dobrega posuše, Ravn. (Abc.); — p. bolezen = ozdraveti ob samem ležanju brez kacega zdravnika in brez leka, v Brkinih-Erj. (Torb.); — 3) p. se, zu lange liegen, Cig.; sich wund liegen, sich blutig aufliegen, Cig., Jan.; — preležan, vom Liegen wund, wund gelegen, Cig., Jan.; durch langes Liegen verdorben, verlegen, abgelegen; preležano blago, sukno.
prę́lọ 1., n. 1) das Spinnen, C.; — = mladih ljudi večerni shodi po zimi v kaki hiši, kjer dekleta predo, Levst. (Nauk); prešernosti ob zimskem prelu, Ausschreitungen in der Spinnstube, Levst. (Nauk); — 2) das Gespinst, Buče (Št.)-C.
prepọ̑vẹdən, -dna, adj. verbietend, prohibitiv, Cig., Jan.; — Verbot-: prepovedni dan, der Normatag, Cig.; ob prepovednih časih, in verbotenen Zeiten, Schönl.
preredíti 1., -ím, vb. pf. durch eine gewisse Zeit ernähren, erhalten; črez zimo težko p. živino; — p. se ob tujem, sich mit fremder Hilfe erhalten, Cig.
prerȋnkovati se, -ujem (-ovam) se, vb. impf. = prerivati se, sich drängen, sich zu verdrängen suchen: svinje se prerínkovajo ob koritu, jvzhŠt.
prevzę́tje, n. 1) die Übernahme; — 2) der Hochmuth, Cig., C., Dalm.; kaj se vam zdi ob takovem prevzetju? Krelj; tudi: prevzetjè: Kupico žvepla 'no smole: Pij, duša, to ti je zdaj prevzetje! Npes.-Vraz.
preživíti, -ím, vb. pf. 1) ernähren, erhalten; durch Futter erhalten, durchfüttern; živino črez zimo p., Cig.; — p. se, sein Fortkommen finden, sich durchbringen; ob tujem se p.; s šivanko se p., sich mit der Nadel ernähren, Cig.; — 2) p. se, = preživeti 4), oživeti, wieder aufleben, Jan.
pričẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pričeti; beginnen: ob petkih nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil, Navr. (Let.); — krava pričenja, die Kuh beginnt zu eutern (= wird bald kalben), Jan., M., Z., Strp.
pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse (math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.-C.; — pridavke dajati, Rog.-Valj. (Rad).
prigodílišče, n. ob tem prigodilišču, bei dieser Gelegenheit, Gol.
prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster (z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
príti, prídem, vb. pf. ankommen, kommen; prezgodaj p.; na pomoč p.; p. po kaj (koga), etwas (jemanden) holen kommen; pred koga p., vor jemandem erscheinen; — v leta p., alt werden; za dežjem pride solnce; kakor pride, wie es sich trifft; p. na koga, auf jemanden entfallen; v del p. komu, zutheil werden, Cig.; na svet p., zur Welt kommen; mej ljudi p. (n. pr. o bankovcih), in Umlauf kommen, DZ.; na dan, na svetlo p., offenbar werden, zum Vorschein kommen; tudi: erscheinen (o knjigah); p. ljudem v zobe (na zobe, Erj. [Torb.]), in der Leute Mäuler kommen, sich zum Gerede machen; v navado p., üblich, Mode werden; — gerathen, p. komu v pest, v roke, in jemandes Gewalt gerathen; v zamero p., sich missfällig machen, in Ungnade fallen: p. na nič, na zadnjo zarezo, herabkommen; p. na kant, na boben, fallieren; — k sebi p., das Bewusstsein wieder erlangen, sich fassen; k pameti p., zum Gebrauche der Vernunft gelangen; p. čemu do dna, etwas ergründen, Cig. (T.); = do konca, do kraja p., Cig., Jan.; p. komu do živega, jemandem beikommen; na (v) misel p., beifallen, einfallen; kaj mu v glavo pride! was fällt ihm ein! Cig.; na hvalo, na dobro, v prid, prav p., zustatten kommen, frommen; prišlo mi je hudo, slabo, es ist mir übel geworden; p. ob kaj, "um" etwas kommen, es verlieren (germ.).
pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — (praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče-Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).
pritrkávati, -am, vb. impf. anschlagen (z. B. an die Thurmglocken beim Glockenspiel); — mit dem Stampfen begleiten: svatje so rajali ter pritrkavali ob tla, LjZv.; — p. na kaj, auf etwas pochen: rad je pritrkaval na troje zakladov, LjZv.; — p. komu, jemandem fortwährend beistimmen, Erj. (Izb. sp.).
púša 1., f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče-Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija-Frey. (Rok.); — prim. pukša.
rānca, f. nekak čolnič, ob Dravi-C.; prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
rántaha, f. = velika ruha, die Plache; r. se razgrinja po tleh; z njo se pokrivajo kolibe ob semnjih; — iz nem. Randtuch, Mik. (Et.).
rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče-Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); (prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.-C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. (nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.-Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
razgrájati 1., -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören (bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
razprostȋrati, -am, vb. impf. ad razprostreti; ausbreiten; plahte po tleh r.; — r. se, sich ausbreiten; ob reki se polje razprostira.
rẹčíšče, n. das Flussbett, Jan., nk.; vrbja se nahaja največ ob rečiščih, SlGosp.; ein verlassenes Flussbett, Cig. (T.).
rę̑lje, n. neka zel, ki jo ob hudi uri zažigajo, Goriš.
rȋdžək, -džka, m. 1) ein fuchsfarbenes Pferd, der Fuchs, Mur., ob spodnji Dravi-C. (Vest.); — 2) ein fuchsfarbener Ochs, Hal.-C.; — 3) eine fuchsrothe Hummel, Notr.-C.; — 4) der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig., Tuš. (R.), C.; — das Leimkraut (silene linicola), Josch; — piše se tudi: riček.
rȋdžko, m. ein fuchsrothes Pferd, der Fuchs, ob spodnji Dravi-C. (Vest.).
robǫ̑vje, n. 1) der Rand: ob robovju bližnjega loga se je veselila živina, Jurč.; — 2) coll. die Felszacken, die Felsen, Gor.
rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.-Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.-Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora-DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica-Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)-Erj. (Torb.).
rojeníca, f. 1) die Gebärerin, Skal.-Let.; — 2) bajeslovno bitje; rojenice so ženske, katere človeku ob njegovem rojstvu njegovo osodo prerokujejo; — 3) = deseta sestra, Gor.
ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.-Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.-Cig.
rusa 2., f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.
sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.
sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.
samomáščina, f. prvi mošt, ki se nacedi sam ob sebi, ne da bi grozdje teščeno (prešano) bilo, Rihenberk-Erj. (Torb.); der Beermost, der Vorschuss, Cig., Jan.
sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; (fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.-C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).
sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.-Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
sẹ́dati, -am, vb. impf. ad sesti; sich setzen, sich niederlassen; kadar bodeš povabljen, ne sedaj na prvo mesto! Krelj; ob potu seda na rob hriba dan na dan, Ravn.; ptiči sedajo na drevje; vrana k vrani seda, C.
sę́dəm, num. sieben; ob sédmih, um sieben Uhr.
shǫ́dən, -dna, adj. 1) = shoda ali shodov se tičoč; shǫ̑dni govori, t. j. govori ob cerkvenih shodih, Vrtov.; — 2) passend, opportun, Jan., C., Nov.; (hs.).
skȃłnica, f. 1) voda, ki se ob deževju nabere po globelih na skalnatem svetu, SKr.-Erj. (Torb.); — 2) das Felsenbein, Erj. (Som.).
sklòg, sklǫ́ga, m. das Gerüst, Z.; mrtvaški s., die Todtenbahre, C., ob Pesnici (vzhŠt.)-Nov.; — prim. skolke (?).
skǫ̑p, skǫ́pa, adj. geizig; skop človek; sreča je besedi skopa, Jurč.; — karg; skopa mera; knapp; skopo jim je hodilo, Krelj; ob svojih skopih močeh, mit seinen beschränkten Mitteln, Levst. (Pril.).
skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.-Vest.
slȃčje, n. coll. 1) = slak 2), Jan. (H.); — 2) die Wasserlinse (lemna), C.; — 3) kar voda ob kraj nanosi: stira vse svoje domače slačja brat, Npr. (vzhŠt.)-Kres.
slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.-Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče-Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.-Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
spẹ́hniti 2., spẹ̑hnem, vb. pf. gedeihen, C.; ne spehne, es gibt nicht aus, ob Savi-C.; — prim. 1. speh 2).
spotəkníti se, -táknem se, vb. pf. im Gehen mit dem Fuße anstoßen, stolpern; spoteknil se je in je padel; s. se ob kaj; tudi: s. se nad čim (na čem), über etwas stolpern, Cig.; — spoteknilo se mu je, er stolperte, Cig.; — (pren.) einen Fehler begehen, Cig.
spúliti se, -im se, vb. pf. zu raufen anfangen: ob nedeljah se fantje radi spulijo, Gor.
srẹ̑n, m. 1) der Rauhreif, C., Mik., Dol.; sren se na laseh, na dlaki ob hudem mrazu dela, C.; — 2) die gefrorene, harsch gewordene Schneerinde, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; sren drži, da lahko hodiš po njem, Gor.; po srenu klasje pobirati = sein Brot auf unrechtem Wege suchen, Mur.
stanovíti, -ím, vb. impf. festsetzen, statuieren, Cig. (T.); tehnični izrazi se stanove ob enem z vednostmi, Levst. (Zb. sp.); stsl.
strȃn, -ȋ, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.-Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.-Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.-Valj. [Rad]).
strẹ̑šnica, f. 1) das Dachtraufwasser; — 2) das Dachstroh, Mur., Cig., Jan.; — 3) das Dachschindelbrett, Cig., Jan., C.; — 4) der Dachsparren: trte so še za silo držale gabrove preklje ob strešnicah, LjZv.; — 5) = strešina, der Grundbalken (Längsbalken) des Daches, V.-Cig.; — 6) = podgorelec (ptič), C.
strmẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) emporragen, Cig., Jan., C.; kvišku s., emporstarren, Cig.; — 2) vor Staunen starr sein, staunen; s. nad čim, etwas anstaunen; — 3) starr blicken; pred sebe s., Glas.; začel je s. tja ob sodnikovem vrtu, Jurč.
sumȃrčica, f. der Tag des hl. Martinus: ob sumarčici so gosi tolste, Meg.-Mik.
sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
svẹ̑st 2., -ȋ, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.-C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
svȋt, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.
svobódən, -dna, adj. frei, unabhängig, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodno mesto, die Freistadt, Cig., Jan., Cig. (T.); svobodne umetnosti, die freien Künste, Cig. (T.); svobodni zidarji, die Freimaurer, Cig. (T.); svobodno trgovstvo, das Freihandelsystem, svobodna trgovina, der Freihandel, Cig. (T.); misli so svobodne, Gedanken sind zollfrei, Cig.; svobodno mišljenje, die Denkfreiheit, Cig. (T.); — ledig, C.; moja hči je svobodna, Ben.-Erj. (Torb.); — = prost, frei (= befreit von etwas), Cig.; s. (od) dače, zinsfrei, Cig.; mitarine s., Levst. (Pril.); s. poroštva, von der Haftung befreit, DZ.; — svobodno, es ist erlaubt, nur zu: ali smem priti? — svobodno! C. (ob hrv. meji); ali te je svobodno tikati? Vrt.; bodi mi svobodno, es sei mir erlaubt, Zv.
svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.-C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; (prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.-Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.-C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.-Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče-Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.-C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
šȃjka, f. = ploščata ladja, Mur., Cig., ogr.-Valj., Št. (ob Dravi); Drava nosi okovane šajke, Npes.-Vraz; prim. tur. šajka, Mik. (Et.).
šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.-Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici (vzhŠt.)-Pjk. (Črt.).
šápa 3., f. = kamena obloga zgoraj ob vodnjaku, die Brunneneinfassung, Rihenberk-Erj. (Torb.); prim. šapal.
šárati se, -am se, vb. impf. = drgniti se ob kaj, Dol.; prim. bav. scharren = schaben, Levst. (Rok.).
šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.-C.
šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
šę̑st, num. sechs, ob šéstih, um 6 Uhr; (prim. devet); — ni pet, ni šest, mir nichts, dir nichts, nk.; tako si mogočnik — ni pet ni šest — prisodi novih vasi, Navr. (Let.).
šȋjnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
škrávsniti, škrȃvsnem, vb. pf. = krevsniti; s črevljem ob kamen š., LjZv.
špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.
štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
štrcljáti, -ȃm, vb. impf. = s pirhom ob pirh trkati za igro, Navr. (Let.), BlKr.
takòj, adv. sogleich, Levst. (Nauk), nk.; (tákoj, ob hrv. meji-Levst. [Sl. Spr.]); prim. taki.
telę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) aus Ungeschicklichkeit fallen, plumpen, anstoßen, anprallen; na tla t.; ob zid t. z glavo; — 2) plump fallen machen, plumpen machen: t. koga na tla.
tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
tȋlčati, -am, vb. impf. = trkati s pirhom ob pirh, za igro, Cig., Polj.
tȋr 1., tȋra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.-Erj. (Torb.).
tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče-Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.-Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
tòk 2., tǫ́ka, m. 1) das Futteral, Dict., Mur., Cig., Jan., Prip.-Mik., Žnid.; toki za pištole ob sedlu, die Pistolenholfter, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Köcher, M.; — das Etui, DZ.; — das Uhrgehäufe, Dol.; — eine Hülse, ogr.-C.; — die Tasche (an einem Kleidungsstücke), C., BlKr.; — 3) neka riba: der Dickfisch, Cig., C., (huso), Habd.-Mik.
tragljáč, m. psovka človeku dolgih nog, ob Muri in Ščavnici-Trst. (Let.), Valj. (Rad); prim. trage = dolge noge, Trst. (Let.).
tŕčati, -am, vb. impf. = turčati, s pirhom ob pirh trkati za igro, Notr.
tŕčiti, tȓčim, vb. pf. 1) anstoßen; t. ob kaj, an etwas stoßen: z glavo ob zid, v zid t.; čoln je trčil ob skalo; — t. s kozarcem ob kozarec, beim Trinken anstoßen; t. s kom, mit jemandem anstoßen; — t. se, anstoßen; sich durch Anstoßen verletzen; — 2) klopfen: na prsa trikrat t., Burg.; — 3) trčen, benebelt, berauscht; — rappelig.
trẹ́skati, trẹ̑skam, vb. impf. 1) ein Gekrache verursachen: drva treskajo (prasseln), Cig.; z vrati t., die Thüre zuschlagen; — 2) treska, es schlägt ein; bliska se, grmi in treska; — 3) schmettern: otročiče so treskali ob kamenje, nk.; — 4) mit dem Worte tresk fluchen, Jsvkr.
trẹ́ščiti, trẹ̑ščim, vb. pf. 1) einen Krach verursachen; — z durmi t., die Thüre zuschlagen; — krachend stürzen, fallen; na tla, z glavo ob zid t.; — kakor ji je treščilo v glavo, wie es ihr eben einfiel, LjZv.; kaj ti ne trešči v glavo, hlapče! Jurč.; — 2) einschlagen (vom Blitz); v hišo je treščilo; — 3) schmettern; t. koga ob tla, ob zid.
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
triję̑, m. trȋ, f., n. num. drei; ob treh, um drei Uhr.
tujčevȃnje, n. 1) das Fremdsein: izraelski narod ob času (p)tujčevanja, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) die Fremdsucht, Cig.
tȗrčati, -am, vb. impf. = v igri s pirhom ob pirh trkati, Jarn., Cig., Vrt., Kr.; prim. kor.-nem. turtschen (v istem pomenu).
udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.
umẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. impf. verstehen, begreifen, Mur., Cig., Jan., Met., nk.; kako ume le-ta to pismo? Trub.; bratje niso vedeli, da jih Jožef ume, Ravn.-Valj. (Rad); tega ne umejem, nk.; samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — verstehen, können; da bi jaz umel prerokovati, Trub.; svoje delo umeje, Dalm.; tvoji hlapci umejo les sekati, Dalm.; če ne morem, pa zato umejem, jvzhŠt.
ȗra, f. 1) die Uhr; žepna u., die Sackuhr; u. na nihalo, die Pendeluhr, Cig. (T.); u. ponavljavka, die Repetieruhr, Cig.; peščena ura, die Sanduhr, Meg.; koliko je ura? wie viel Uhr ist es? — 2) die Stunde; koliko ur je? = koliko je ura? C., Goriš., Kras; ob uri = ob eni, um ein Uhr, BlKr.; zadnja ura; zadnjo uro zvoniti, die Zügenglocke läuten; = večno uro zvoniti, Blc.-C.; debelo uro hoda, eine starke Stunde Weges; rana ura, zlata ura, Morgenstunde hat Gold im Munde; več velja ura kakor dan = die rechte Zeit muss man benutzen, Cig.; — 3) das Wetter: lepa ura, Cig., Jan.; huda ura, das Ungewitter; vlažna u., feuchtes Wetter, C.; — 4) mrtvaška ura, der Trotzkopf (anobium pertinax), Erj. (Ž., Torb.).
uštíkniti, -štȋknem, vb. pf. = ob tla potolči škopnik, da se mu zravna čelo, Tolm.
vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.).
vẹ̑ja 1., f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.-C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) (das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi-C., Valj. [Rad]).
vẹ̑je, n. coll. 1) die Äste, das Gezweige, Trub., Krelj, Dalm., Dol., Gor.; — 2) (das Laub, ob spodnji Dravi-C.).
visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); (hs.); — tudi: vísẹti (nav. vísiti) vȋsim, Dol., Št., kajk.-Valj. (Rad).
vlačíłən, -łna, adj. zum Ziehen, Schleppen dienend: vlačȋłni stroj, die Ziehmaschine, Jan. (H.); — Göpel-, Cig.; — vlačȋłna steza = ob veliki reki taka steza, po kateri ljudje, konji, voli gredo, kadar na vrvi za seboj vlečejo ladjo na vodo (proti curku), der Hufschlag, der Treppelweg, Levst. (Nauk).
vorník, m. kamen ob cesti, der Prallstein, Tolm., Rihenberk-Erj. (Torb.), Štrek.
vrtílọ, n. 1) das Drehwerk, Cig.; — 2) = vratilo, der Well- o. Wendelbaum, Cig.; — 3) die Spule, C.; — das Spulrad (des Webers), Jan. (H.); — 4) = vijak, die Schraube, Mur., C., ZgD., UčT.; — 5) der Bohrer, bes. die durch Riemen in Bewegung gesetzte Rennspindel, C.; — 6) = kolec, ob katerem se vrte vrata, SKr.; — die Thürangel, Dol.; — 7) die Walze, C.
vrtínčiti se, -ȋnčim se, vb. impf. sich im Kreise herumdrehen, sich wirbeln: Sava se vrtinči ob skalovju, LjZv.; valovi šumijo, da se vse vrtinči in peni, Bes.
vsę́dnji, adj. = vsakdanji, Cig., Jan., Podkrnci-Erj. (Torb.); vsednja obleka, Cig., Jan., nk., Podkrnci-Erj. (Torb.), Notr., Gor.; vsednji dan, der Wochentag, Cig., Jan.; ob vsednjem, an Werktagen, Zv.
začę̑łnik, m. = ob debelem koncu odsekan košček debla, Dol.
zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — (fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; (prim. zadejati).
zadẹ́tje, n. der Anstoß, Cig.; z. ob kaj (phys.), Cig. (T.).
zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; (fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.-Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.-Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
zagòn, -gǫ́na, m. 1) der Ansatz zum Laufe, der Anlauf, der Ansturz, Cig., Jan.; zagoni valov, das Branden der Wellen, Cig.; z. vetra, der Windstoß, Cig., Šol.; der Schwung, Cig., Jan.; das Ausholen mit der Hand (z. B. der Wurf des Säers), C.; der Schub, prvi z., der Vorschub (beim Kegelspiel), V.-Cig., Jan.; — 2) = zastava, oblaki, ki ob burji po gorah na severovzhod stoje, Banjščice-Erj. (Torb.); — 3) ein aus einem Gewehr abgeschossener Körper, Cig.
zamẹ́tati 2., -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. I. ad zavreči; 1) verwerfen, wegwerfen, verschmähen; brez potrebe denarje z., Jsvkr.; živina klajo zameta, Cig.; kam sam sebe zamečeš, neumni človek! Kast.; celo posli so ga zametali, Jurč.; ablehnen, abweisen, Cig., Jan.; tožbo z., Jan.; — 2) z. se = samo ob sebi nastajati, Erj. (Torb.); tvori se zamečejo, Blutschwäre bilden sich, Blc.-C., Notr.-Z.; sadje se zameče, die Fruchtknospen bilden sich, Z., C.; — II. ad 2. zamesti; verschneien; sneg zameta pote, gazi, Cig., C.; — stark schneien, stöbern: jelo je zelo z., LjZv.
zamę̑tək 1., -tka, m. 1) das Verworfene, der Abgang, der Abfall, der Auswurf, Cig., Hip.-C.; — 2) der erste Ansatz einer Frucht, C.; — der Embryo, Z., Erj. (Torb.); takrat (ob koncu meseca junija) so zametki zreli, prodro kožico, in mladi rački prilezejo (iz jajc) na dan, Erj. (Izb. sp.); — 3) die Materie bei einem Blutschwär, Blc.-C.
zamȗdnik, m. 1) kdor je kaj zamudil: ob zamudnikovih troških, Levst. (Nauk); — 2) der Nachzügler, Jan. (H.); — 3) das Verzeichnis der Versäumnisse, Jan. (H.).
zanǫ̑htnica, f. 1) vsaka bolečina za nohtom, tudi od mraza, BlKr.-M.; pos. das Nagelgeschwür (kadar se za nohtom ognoji), Cig., Jan., C., Štrek., Dol., Notr.; zánohtnica, Št., BlKr.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, Habd.-Mik., Mur.; z. se naredi, če se jame koža ob nohtu luščiti in nazaj vihati, Notr.
zapę́ti, -pnèm, vb. pf. zuhefteln, zuknöpfen; srajco, suknjo, hlače si z.; z buciko z., zunadeln, Cig.; z verižico z., zuketteln, Cig.; remen si z., den Riemen zuschnallen; — (fig.) nebo se zapne, der Himmel umwölkt sich, nebo je zapeto (ist umwölkt), C.; gora je od megel zapeta (in Wolken gehüllt), C.; s kljuko z., verhaken, Cig.; z. se, sich verhäkeln, Cig.; hangen bleiben, Jan., Svet. (Rok.); za golenico sem se zapel ob tisto mejo, Jurč.; — (fig.) z. se za kaj, sich auf etwas caprizieren, es haben wollen, Cig.
zarę́brnica, f. = meso za rebrom ob hrbtišču, die Carbonade (kremenatljec): speci mi kos zarebrnice! Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); — der Jungferbraten, C., Z.
zaspávati, -am, vb. impf. ad zaspati, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); zibani z burjo zaspavamo ob divji godbi lakotnih volkov, Let.; — (pren.) časniki zaspavajo (= hören auf zu erscheinen), Levst. (Zb. sp.).
zastáti, -stȃnem, vb. pf. 1) aufhören sich zu bewegen, zurückbleiben, ins Stocken gerathen; gonjači zaženo silen krik, da so lovcem ob jednem noge zastale, LjZv.; Od čudesa godcem roke so zastale, Preš.; sapa komu od strmenja zastane, C.; delo zastane, C.; delo mu zastane, kdor pozno vstane, Z.; kupčija je zastala, Cig.; razgovor je večkrat zastal, Jurč.; — zastal, zurückgeblieben, rückständig, Cig., Jan., nk.; zastale obresti, Cig.; — 2) erwischen, Jarn.; überraschen: mrak zastane koga, Vrt.; — 3) rok z., die Frist, den Termin versäumen, Tržaška ok.
zatəkníti, -táknem, vb. pf. 1) hinter etwas stecken: z. si kaj za pas, Navr. (Let.); — 2) durch Hineinstecken einer Sache schließen, zustecken, verstopfen; z. cev, luknjo; steklenico z.; okno z. (= zapreti), SKr.; — durch ein vorgestecktes Hindernis versperren: pot z., Cig.; — 3) z. se ob kaj, an etwas stecken o. hangen bleiben, Cig.; — 4) drobec kruha z., einen Bissen Brot in den Mund stecken, Gor.; — s prepovedjo z. koga kam, jemanden internieren, Levst. (Nauk); — 5) verlegen: z. kam kako reč, da je ni moči najti, Jurč.
zavòj, -ója, m. 1) die Einwickelung, die Umhüllung, Cig. (T.); — z. pravdnih spisov, die Inrotulation der Acten, Cig.; — 2) die Verpackung, die Emballage, Cig., Jan., DZ.; — der Umschlag, Cig., Jan.; — der Schleier, Cig., Jan., Zora, Glas.; — 3) die einzelne Windung, die Krümmung (z. B. eines Weges, Flusses), Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; kositi po zavojih, rekše ob kakem krivem potoku, Lašče-Erj. (Torb.); die Serpentine: izravnati krivine ali zavoje, Levst. (Močv.), Jes.; — der Schnörkel, Cig., Jan.; — der Schraubengang, h. t.-Cig. (T.), Sen. (Fiz.); oster, plosk z., scharfes, flaches Gewinde, Sen. (Fiz.); — 4) = rajtelj, der Packreitel, Notr.
zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.-Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
zę̑ł 1., -ȋ, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.-Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).
(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
zgrínjati, -am, vb. impf. ad zgrniti; 1) zusammenscharren, zusammenbringen, Dict.; z. se, in Scharen zusammenkommen, sich versammeln, nk.; vrabci se v proso zgrinjajo, Z.; krdelo ptic se zgrinja, LjZv.; ljustvo se ob nedeljah sem zgrinja, SlN.; vsa vojska se zgrinja v orožje, Levst. (Nauk); — 2) nam. razgrinjati: perute z., Jan. (Slovn.).
zòr 1., zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče-Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.-Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.
zvečę̑r, adv. abends; z. ob kurjavi, abends um die Kochzeit, Cig.
zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.
ždìč, -íča, m. = naslonjač ob peči, kjer sede posebno stari ljudje, der Sorgenstuhl, Tolm.-Erj. (Torb.); — rak čemi v svojem ždiču (in seinem Versteck), Erj. (Izb. sp.); — prim. zdič.
želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.-Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.-Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad), ob gorenji Soči-Glas.).
žę̑təv, -tve, f. der Getreideschnitt, die Getreideernte; ob žetvi, zur Schnittzeit; pšenična, ajdova ž., die Weizen-, Heidenernte.
žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki (Notr.), kajk.-Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.-Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.-Valj. (Rad).
živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — (praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
Število zadetkov: 320