obkolíti -kólim dov. (ī ọ́)
1. postaviti se, namestiti se okrog nasprotnikovega položaja: obkolili so mesto in ga obstreljevali / obkolili so bataljon in ga prisilili k vdaji
// postaviti se, namestiti se okrog koga z namenom, da se mu onemogoči izhod, pobeg: skupina policajev je obkolila demonstrante / obkoliti pobeglo žival
2. ekspr. obkrožiti, obstopiti: vojaki so obkolili oficirja in poslušali njegovo razlago

obkóljen -a -o:
preskrbovanje obkoljenih čet; obkoljena postojanka
♦ čeb. obkoljena matica matica, tesno obdana od čebel in s tem ogrožena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

obkóljenec -nca m (ọ́)
kdor je obkoljen: na obkoljence so neprestano streljali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.