čúdočúden -dna -o prid. (ȗ-ū ȗ-ȗ)
zastar. zelo čuden, nenavaden: vse je bilo oblito s čudočudno svetlobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.