bába bábe samostalnik ženskega spola [bába] 1. neformalno, navadno slabšalno ženska 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič. ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
blízu2 predlog [blízu] I. z rodilnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: ↑blizu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča] 1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring ETIMOLOGIJA: ↑brisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
brisáčka brisáčke samostalnik ženskega spola [brisáčka] 1. navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisača
ETIMOLOGIJA: ↑brisača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti] 1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti] 1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica] 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa
2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica
STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] 1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka 2.1. snov, sredstvo za čiščenje
3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik 3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
čòf medmet1. posnema zvok ob skoku, padcu v vodo1.1. ponazarja skok, padec, met, navadno v vodo
1.2. ponazarja udarec, navadno v obraz
2. ponovljeno posnema zvok pri hoji, skakanju po plitki vodi, blatu ali ponazarja tako hojo, skakanje
3. kot samostalnik, ekspresivno skok, padec v vodo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok ob padcu v vodo, blato
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski] 1. ki skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je1.1. ki kaže, izraža tako skrivanje pravih namenov
ETIMOLOGIJA: ↑hinavec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc] 1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija] 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor] 1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar] 1. nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa
2. slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto
FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar ETIMOLOGIJA: ↑jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kaméleonski kaméleonska kaméleonsko in kameleónski kameleónska kameleónsko pridevnik [kaméleọnski] in [kameleónski] 2. ekspresivno ki pri svojem delovanju hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja ali kaže, izraža tako prilagajanje
ETIMOLOGIJA: ↑kameleon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa] 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica 1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno pokrivalo
2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim) ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala1.1. kar spominja na tako pokrivalo
2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta2.1. ta del gobe kot hrana, jed
3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška] 2. podoba, ki predstavlja kokoš
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoš
FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška ETIMOLOGIJA: ↑kokoš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kôze kôz množinski samostalnik ženskega spola [kôze] nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni gnojni mehurčki po koži, ki v hujši obliki z visoko stopnjo smrtnosti puščajo brazgotine; SINONIMI: črne koze
STALNE ZVEZE: črne koze ETIMOLOGIJA: zmotno prevedeno iz nem. Pocken, kot da bi bila to izvorno množinska oblika od Bock ‛kozel’ v bav. nem. izreki Pock - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kozlôvski kozlôvska kozlôvsko pridevnik [kozlôu̯ski] FRAZEOLOGIJA: kozlovska sodba ETIMOLOGIJA: ↑kozel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc] 1. na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha
2. skrajni, končni del česa2.1. koničasti podaljšek česa, zlasti oblačila
2.2. navadno v množini spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
3. Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja3.1. čas, ko je Luna taka
4. iz zoologije zadnji sekalec konja
STALNE ZVEZE: beli krajec ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
krokodílji krokodílja krokodílje pridevnik [krokodílji] FRAZEOLOGIJA: krokodilje solze, točiti krokodilje solze ETIMOLOGIJA: ↑krokodil
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kúkú1; tudi kú-kú1 medmet1. prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec opozori ogovorjenega, ki ga ne vidi, na svojo prisotnost1.1. prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec nepričakovano pokaže ogovorjenemu, navadno majhnemu otroku, svoj obraz
2. kot samostalnik, ekspresivno igra, pri kateri navadno starejši majhnemu otroku zakrije pogled na svoj obraz, ga nato razkrije in reče kuku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kuckuck, prvotneje guckuck, iz gucken ‛gledati, kukati’, glej ↑kukati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kú-kú1 glej kúkú1
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
míkrodélec míkrodélca samostalnik moškega spola [míkrodéləc] 1. navadno v množini, iz fizike, iz kemije trdni delec velikosti od enega mikrometra do enega milimetra1.1. zelo majhen del snovi, materiala
ETIMOLOGIJA: lat. micro.. ‛majhen’, ‛milijonina osnovne enote’ prevzeto iz gr. mīkrós ‛majhen’ + ↑delec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
mizoginíja mizoginíje samostalnik ženskega spola [mizoginíja] odklonilen, sovražen odnos do žensk, prepričanje o njihovi manjvrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Misogynie, angl. misogyny, frc. misogynie iz gr. misogýneia iz mīséō ‛sovražim’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
móps mópsa samostalnik moškega spola [móps] majhen kratkodlak pes bež, svetlo sive ali črne barve, s krepkim telesom, ploskim gobcem in krajšim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mops in niz. mop iz star. niz. moppen ‛kremžiti se, delati zlovoljen obraz’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
múltivitamínski múltivitamínska múltivitamínsko pridevnik [múltivitamínski] ki vsebuje več različnih vitaminov
ETIMOLOGIJA: ↑multivitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
múmps múmpsa samostalnik moškega spola [múmps] nalezljiva virusna bolezen, zlasti otrok, pri kateri zaradi vnetja žlez slinavk ob ušesih močno oteče vrat
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mumps iz angl. mumps, množina od mump ‛grimasa, skremžen obraz’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen 1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
oglávnica oglávnice samostalnik ženskega spola [ogláu̯nica] 1. prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: kapuca 1.1. tak del oblačila kot del potapljaške obleke
2. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavje
ETIMOLOGIJA: iz oglaven ‛naglaven’ iz o(b) glavi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
òpa medmet1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, napako2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
3. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, kaj spozna, zagleda3.1. ponazarja spoznanje, preobrat v mišljenju
4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpā < ↑hopa, deloma (kakor ngr. ópa, óp) prevzeto iz tur. hop
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen ETIMOLOGIJA: ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otírati otíram nedovršni glagol [otírati] 1. delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem1.1. odstranjevati kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑otreti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otréti otrèm dovršni glagol [otréti] 1. narediti kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem1.1. odstraniti kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑treti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
plítvo prislov [plítvo] 1. takó, da je od površine proti notranjosti razsežnost, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhna; SINONIMI: plitko
2. takó, da je zajet le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitko
3. ekspresivno takó, da se kaže, izraža nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitko
ETIMOLOGIJA: ↑plitev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
podgánji podgánja podgánje pridevnik [podgánji] FRAZEOLOGIJA: podganja dirka, podganja luknja ETIMOLOGIJA: ↑podgana
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pòdkápa pòdkápe samostalnik ženskega spola [pòtkápa] naglavno oblačilo z odprtino za oči ali cel obraz, ki se nosi zlasti pod čelado
ETIMOLOGIJA: ↑pod + ↑kapa
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
posivéti posivím dovršni glagol [posivéti] ETIMOLOGIJA: ↑siveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: ↑prašič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati] 1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže1.1. ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri
ETIMOLOGIJA: ↑prepresti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
róbček róbčka samostalnik moškega spola [rópčək] izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja zlasti za osebno higieno
FRAZEOLOGIJA: Pripravite robčke! ETIMOLOGIJA: ↑robec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sivína sivíne samostalnik ženskega spola [sivína] 1. siva barva, lastnost sivega1.1. odtenek sive barve, ki se izbere v nastavitvah zaslona
2. ekspresivno kar je sive barve
3. ekspresivno kar zaradi enoličnosti, neizrazitosti, nezanimivosti povzroča naveličanost, nezadovoljstvo, neugodje
ETIMOLOGIJA: ↑siv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti] 1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
šlém šléma tudi šlèm šléma samostalnik moškega spola [šlém] tudi [šlèm] 1. nekdaj kovinsko pokrivalo za zaščito glave in zatilja
2. manj formalno trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. šlěmъ < pslov. ali slovan. *šelmъ, iz germ. besede, sorodne z got. hilms, nem. Helm, iz ide. *k'el- ‛ščititi, varovati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
šója šóje samostalnik ženskega spola [šója] 1. ptica pevka z rjavkastim telesom, črno-belimi perutmi in repom ter s svetlo modrimi in črnimi progami na delu peruti; primerjaj lat. Garrulus glandarius
2. slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo negativne lastnosti, zlasti zoprnost, glasnost
ETIMOLOGIJA: = rus. soja < pslov. *soja, morda iz ide. *sk'oi̯ii̯ah2 iz korena *sk'ei̯- ‛svetiti se, lesketati se’ po modrih perescih na krilih - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək] 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.