doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
iskər, adv. knapp neben, Habd.-Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrezan deležnikPRIMERJAJ: obrezati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
obrezan deležnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. beschneiden; nohte si o.; o. trto; o. kamen, den Stein behauen, Cig., Jan.; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; drevje o., die Bäume ausschneiteln, Cig.; — otroka o. (pri Judih), Cig. i. dr.; — den Schnitt im Weingarten beenden: ali ste že obrezali?
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrèzati -réžem tudi obréjzati -réjžem dov. 1. obrezati, odrezati kaj od celote: Nojétje szo trdi, csesztô sze morejo obrezati KAJ 1870, 34 2. obredno odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: vlovlenyé 'Zidovov ga obrej'ze KŠ 1771, 631 obrèzati se -réžem se tudi obréjzati se -réjžem se obredno dati se obrezati: je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559; kaj, csi ſze ne obrej'zete ne morete ſze zvelicsati KŠ 1771, 388; ka bi ſze obrezalo to dejte KŠ 1771, 169 obrézani tudi obréjzani -a -o obrezan: Obrezan ſzam ouſzmi dén KŠ 1771, 596; Obrezani je ſto pozváni KŠ 1771, 502; Na ouſzmi dén je on obrejzani BKM 1789, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrezati dov., F
10,
accidere, obrésati, perrésati, ſe kai permeriti;
amputo, -are, odſékati, odréẛati,
obréẛati;
circumcidere, okuli
obréẛati;
circuncidere, obréẛati;
circunscindere, okuli
obréẛati, obṡékati;
desecare, odshagati, ali
obréṡati;
desecare vitem, terto
obréṡati;
exputare, okléſtiti,
obréṡati;
exungulare, nohty
obréṡati, parkle iſtergati;
putare vites, terſje, ali vinṡke térte
obréṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrezati -režem dov. obrezati, tj.
1. odrezati del prepucija:
on, njegovi otrozy, inu drushina ſe imaio obresat nedol. ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali puſtiti obresat nedol. ǀ ta mladi Firsht Sichen ſe je bil taku mozhnu ſalubil v'to lepo Dekilzo Dino, de ſe je bil puſtil obreſat nedol. ǀ Abraham de bi exempel dal ſvojm otrokam, inu hlapzom, nerpoprei ſam ſebe obreshe 3. ed. ǀ Sephora kadar letu vidi prezej popade otroka, ter ga ſama obrejshe 3. ed. ǀ on nej obresal del. ed. m ſvojga Synu ǀ ta oſſmi dan ſo bily Chriſtuſa obresali del. mn. m 2. obdelati z rezilom:
Draksler on nej ſtuaril taiſti zhok, temuzh li ga je obreſal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrę́zati se, -zam se, vb. impf. = obregati se, unwillig o. trotzig antworten: neukretno se obrezati in sračiti, Levst. (Zb. sp.); — sich zieren, M., Rib.; — koren: ręg-; prim. režati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrę́zən, -zna, adj. trotzig, schlimm, Guts., Mur., Cig., C.; — prim. obrezati se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad obrezati; beschneiden; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; kamen o., einen Stein behauen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrezováti se, -ȗjem se, vb. impf. = obrezati se, obregati se, unwillig oder trotzig antworten, C.; — o. se nad kom, jemanden schelten, auf jemanden losschreien, C.; = zadirati se nad kom, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obsekati dov., F
6,
circumsecare, obſékati, okléſtiti;
circunscindere, okuli obréẛati,
obṡékati;
circunsecare, okuli
obſekati, obṡhagati;
destringere, poſékati, podréti,
obſékati, okléſtiti;
interlucare, enu drivu
obſékati, okléſtiti;
truncare, odſékati, odrobiti, okruliti,
obſékati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odrezati dov., F
14,
abscídere, odréẛati;
abscíndere, prózh
odréẛati;
ad vivum resecare, do ṡhiviga
odréṡati;
amputo, -are, odſékati,
odréẛati, obréẛati;
denasare, nus
odréṡati, ob nus perpraviti;
elingvare, jeṡik
odréṡati;
malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera
ſe odreṡhe inu pogroba;
praecidere, preſékati, odſékati,
odréṡati;
praesegmen, -nis, odreiṡik, kar
ſe prózh
odreiṡhe, ali odſeik;
recidere, â caedo, odſékati,
odréṡati;
rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati,
odréṡati, odreṡovati;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó
odréṡhe;
sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar
ſe od nyh
odreiṡhe;
supputare, ſpodreiṡati, ſpúd
odreiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odsekati dov., F
14,
amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati;
decacuminare, oſhpizhiti, ali verhe
odſékati, drevje ſhtuzati;
decollare, glavó
odſékati;
demutilare, odſékati, odrobiti;
deputare, tudi prózh
odſékati;
detruncare, odſékati;
emancare, rokó
odſékati;
excidere, â caedo, odſékati, iṡpaſti, ṡreṡati;
mutilare, poṡhtuzati, en glid
odſékati;
obtruncare, odſékati, odrobiti;
praecidere, preſékati,
odſékati, odréṡati;
proscindere, preſeikati, naprei
odſeikati, odrobiti;
recidere, â caedo, odſékati, odréṡati;
truncare, odſékati, odrobiti, okruliti, obſékati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okoli prisl., F
160,
ambio, -ire, okuli hoditi, obdati;
circa, circum, okuli, poleg, bliṡi;
circumactus, okuli gnán,
okuli ẛaſſipan;
circumcidere, okuli obréẛati;
circunfluit aqua, voda
okuli tezhe;
oberrare, ſe
okuli ſem ter tám klatiti;
vallare, ṡagraditi, obdati,
okuli ṡaſipe ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
omandáti, -ȃm, vb. pf. = (zeleno trto) otrebiti, obrezati, Notr.; die überflüssigen Triebe entfernen, ausgeizen, Cig.; — prim. mandati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pǫ̑pək, -pka, m. 1) die Knospe, das Auge (an Bäumen, Reben u. dgl.); popke delati, knospen; trto na tri popke obrezati, Z.; s popkom cepiti, äugeln, oculieren, M., Pirc; plodni p.; die Fruchtknospe, das Fruchtauge, Cig.; — 2) der Nabel; p. zavezati, die Nabelschnur unterbinden, Cig.; — 3) babji p., der Bovist (lycoperdon bovista), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
porezati -režem dov. 1. porezati:
Seneca pak keteri je bil njega Preceptar, mu je bil puſtil shile poresat nedol. (I/2, 165) 2. obrezati, tj.
z rezanjem odstraniti poganjke:
ob pravem zhaſsu tuoje venograde obdelash, oKopplesh, inu poreshesh 2. ed. (I/2, 24)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preobrèzati se -réžem se dov. obrezati se: Za náſz ſzi ſze preobrezo BKM 1789, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rǫ̑b 2., m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče-Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken (z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.-C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.-Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.-Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tȓs, m. 1) der Weinstock; obrezati, okopati t.; — 2) der Krautstengel, der Strunk, Hrušica (Ist.), GBrda-Erj. (Torb.); — 3) der entkörnte Maiskolben, Kras-Erj. (Torb.); — 4) nam. trst, das Rohr, das Schilfrohr, C., Dol.; — prim. it. torso, Strunk, Štrek. (Arch. XII. 471.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vö̀vrèzati -vréžem dov. izrezati, obrezati: drágo kaménye tak má szvojo vrêdnoszt, csi sze vövrê'ze KAJ 1870, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.