informátor -ja m (ȃ) kdor informira; poročevalec1,
obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih;
ima dobrega informatorja o tej zadevi;
v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja
izvestítelj -a m (ȋ) zastar. poročevalec1,
obveščevalec: tako mi piše moj izvestitelj
obveščeválec -lca [obveščevau̯ca] m (ȃ)
kdor obvešča: bil je objektiven obveščevalec; imeli so dobrega obveščevalca o knjižnih novostih / v štab so vsak dan prihajala poročila naših obveščevalcev / vojaški obveščevalec / prijeli so nekaj tujih obveščevalcev vohunov
sabotêr -ja m (ȇ)
kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje; ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter