AgulhasPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [agúljas], rodilnik [agúljasa]
BESEDOTVORJE: agulhaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
andezítna čŕta -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
antárktični oceán -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arktičenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [árktičən], ženski spol [árktična], srednji spol [árktično]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Arktični oceanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean, ki obkroža Arktiko
IZGOVOR: [árktični oceán], rodilnik [árktičnega oceána]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AtlantikPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Atlantski ocean
IZGOVOR: [atlántik], rodilnik [atlántika]
BESEDOTVORJE: atlantski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Atlántik -a m, zem. i. (ȃ) Atlantski oceanatlántski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atlantskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [atlántski]
ZVEZE: atlantski losos
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Atlantski oceanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean med Evropo, Afriko ter Severno in Južno Ameriko
IZGOVOR: [atlántski oceán], rodilnik [atlántskega oceána]
BESEDOTVORJE: atlantski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Atlántski oceán -ega -a m, zem. i. (ȃ ȃ) |ocean med Evropo, Afriko in Severno, Južno Ameriko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ātlas1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
atól -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
avstronezijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na jugovzhodno Azijo in Tihi ocean
IZGOVOR: [au̯stronézijski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
azijsko-tihomorskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na Azijo in Tihi ocean
IZGOVOR: [ázijsko-tihomôrski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni;
besni od jeze;
besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni;
pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e:
besneč ocean, ogenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
EnkeladPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [enkélat], rodilnik [enkélada]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Indijski oceanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean med Afriko, Azijo, Indijsko podcelino in Avstralijo
IZGOVOR: [índijski oceán], rodilnik [índijskega oceána]
BESEDOTVORJE: indijskooceanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Índijski oceán -ega -a m, zem. i. (í ȃ) |ocean med Azijo, Afriko, Antarktiko in Avstralijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
indijskooceanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na Indijski ocean
IZGOVOR: [índijskooceánski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
jegúlja -e ž (ú) 1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča;
loviti jegulje;
gibčen kot jegulja;
izvil se mu je iz rok kot jegulja;
če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Južni oceanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean, ki obkroža Antarktiko
IZGOVOR: [júžni oceán], rodilnik [júžnega oceána]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
júžnooceánski obróč -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kapitanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogpoklicni naziv; poveljnik ladje
IZGOVOR: [kapitán], rodilnik [kapitána]
ZVEZE: kapitan Gatnik, kapitan Kljuka
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
káplja Frazemi s sestavino káplja:
do zádnje káplje,
do zádnje káplje krví,
[kot] káplja v mórje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
krompír Frazemi s sestavino krompír:
iméti [dêbel] krompír,
iméti nós kot krompír,
[kot] vróč krompír,
še za slán krompír ne iméti,
znáti vèč kàkor krompír pêči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
LabradorPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [lábrador], rodilnik [lábradorja]
BESEDOTVORJE: Labradorec, Labradorka, Labradorčev, Labradorkin, labradorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lijákast lijákasta lijákasto pridevnik [lijákast] ki spominja na lijak ali je tak kot pri lijaku; SINONIMI: lijast
ETIMOLOGIJA: ↑lijak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lúža -e ž (ú) 1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže;
prestopiti lužo;
hoditi po lužah // plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži 2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina; umorjeni je ležal v luži krvi
● ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lúža Frazemi s sestavino lúža:
čez velíko lúžo,
iz bláta v lúžo,
iz lúže v bláto,
iz lúže v mláko,
iz mláke v lúžo,
velíka lúža
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
móder1 -dra -o prid. (ọ́) ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet;
tam prevladujejo modri toni;
modro morje, nebo;
oči ima modre;
nebo je postalo črno modro;
svetlo modra obleka;
temno zelenkasto moder suknjič;
moder kot nebo;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrinamódro prisl.:
modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
♦ metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mórje -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
môrski bóben -ega -bna m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oceán -a m (ȃ) 1. široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja: odpluli so na ocean;
pluti po oceanu;
globina, usedline oceana;
pren., knjiž. ocean življenja // navadno s prilastkom del tega morja: umiranje oceanov / Atlantski, Indijski, Tihi ocean
● ekspr. dolgo si je služil kruh onstran oceana v Ameriki2. knjiž., ekspr., s prilastkom velika količina, množina: ocean hiš, ljudi;
popil je cel ocean vina / ocean trpljenja
♦ meteor. zračni ocean ozračje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oceán -a m (ȃ) odpluti na ~; pluti po ~u; poud. ~ hiš |množica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oceán -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
oceȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ōcean, m. vesoljno morje, der Ocean.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oceán -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oceánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ocean: oceanski zračni tokovi / oceanska plovba / oceanska biologija
♦ geogr. oceansko podnebje podnebje s prevladujočim vplivom oceanskih zračnih tokov// čezoceanski: oceanski letalski promet; oceanske ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oceȃnski – glej oceȃn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih (2)Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih.
Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?)
Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše:
(R)javi medved
(H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici)
Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše:
(D)r. Samuel Breznik
(R)ojen: 14. 2. 1967
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije …
Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
osvájati -am nedov. (á) 1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele 2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove // prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati ocean, vesolje 3. ekspr. pridobivati si naklonjenost, ljubezen koga: pevka je osvajala poslušalce / njegov nasmeh osvaja / zna osvajati ženske; že dalj časa jo osvaja si prizadeva pridobiti njeno ljubezen// vzbujati pozitiven odnos do česa: gibanje ga je začelo osvajati; glasba ga osvaja 4. publ. dobivati, dosegati: osvajati medalje / naši tekmovalci osvajajo prva mesta 5. publ. učiti se, priučevati se: spominsko osvajati snov / tovarna osvaja nove tehnološke postopke
● publ. ideja je bila privlačna in množice so jo hitro osvajale sprejemale; ekspr. ta šport osvaja svet pridobiva vedno več privržencev; publ. tovarna že osvaja tuje tržišče začenja prodajati svoje izdelke na tujem tržišču; publ. osvajati znanje pridobivati; publ. kapital si je osvajal države gospodoval nad njimi, imel nad njimi oblastosvajajóč -a -e
1. deležnik od osvajati: prodirali so naprej, osvajajoč deželo za deželo; govoril je navdušeno, s svojo prikupnostjo osvajajoč poslušalce; imeti osvajajočo moč
2. ekspr. zelo privlačen, prikupen: nisem še srečal tako osvajajočega človeka / imeti osvajajoč glas; osvajajoč nasmešek / osvajajoč pogled na mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
PacifikPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Pacifiški ocean
IZGOVOR: [pacífik], rodilnik [pacífika]
BESEDOTVORJE: pacifiški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pacífik -a m, zem. i. (í; ȋ) Tihi oceanpacífiški -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pacifiškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [pacífiški]
ZVEZE: pacifiška vojna
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pacifiški oceanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean med Azijo, Avstralijo ter Severno in Južno Ameriko
IZGOVOR: [pacífiški oceán], rodilnik [pacífiškega oceána]
BESEDOTVORJE: pacifiški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pacífiški oceán -ega -a m, zem. i. (ȋ ȃ) Tihi oceanpacífiški -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Panamski prekopPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
prekop, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean
IZGOVOR: [pánamski prekòp], rodilnik [pánamskega prekópa]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
PangeaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zgodovinska velecelina, pracelina
IZGOVOR: [pangêa], rodilnik [pangêe]
BESEDOTVORJE: pangejski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Panthalassa -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
plúti plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje;
pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje 2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki;
sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli 3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir;
vesele melodije so plule pod nebo;
oster zrak plove po dolini
● ladja plove pod slovensko zastavo je vpisana v slovenski ladijski vpisnik; knjiž., ekspr. nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenje
♦ navt. pluti po kurzu plovèč -éča -e in plujóč -a -e:
ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ponòr ogljíkovega díoksída -ôra -- -- m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pororóka -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
práoceán -a m (ȃ-ȃ) prvi, najstarejši ocean: življenje se je razvilo v praoceanih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prečesáti -čéšem dov., prečêši prečešíte; prečêsal (á ẹ́) 1. temeljito, v vse smeri počesati: lase je treba večkrat prečesati;
s prsti si je prečesal kodre 2. spremeniti pričesko: prečesati otroka;
če gre zvečer v gledališče, se prečeše 3. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: prečesati gozd, teren;
sovražniki so v strelskih vrstah prečesali vso Notranjsko;
po dolgem in počez prečesati okolico // ekspr. pregledati, preiskati: vso vas so prečesali, pa ga niso našli / prečesati morsko dno
● ekspr. našel ga bom, pa če bi moral prečesati ves ocean prepluti; pog. rokopis bo treba še prečesati pregledati, popraviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prejádrati -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata 2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja;
prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode 3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice
● ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prekrižáriti -im dov. (á ȃ) s križarjenjem prepotovati: parniki so prekrižarili morje, ocean / ekspr. že nekajkrat sta prekrižarila reko, da bi našla utopljenca // ekspr. prevoziti: z avtomobilom je prekrižaril celo mesto; prekrižariti pol sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prekrižáriti -im dov. prekrižárjen -a; prekrižárjenje (á ȃ) kaj ~ ocean; poud. z avtom ~ mesto |prevoziti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
premostíti -ím dov., premóstil (ī í) 1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean 2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / premostiti zadrego / problem so že premostili rešilipremostèn in premoščèn -êna -o:
ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
preplúti -plôvem in -plújem dov., tudi preplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti z enega konca česa na drugega: prepluti ocean, zaliv / prepluli so že pol poti / ekspr. kragulj je preplul poljano preletel2. s plutjem prepotovati: razdaljo so prepluli v treh dneh
● zastar. njeno srce je preplula žalost prevzela, navdala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Prevajanje: imena oceanskih področij
Pri prevodu besedila sem naletela na meni neznane besede in kolebam pri slovenskem izrazu. Gre za ocean, razdeljen po plasteh. Pasovi imajo v angleščini naslednja imena: epipelagic, mezopelagic, bathypelagic, abyssopelagic in hadopegiczone.
V ribištvu uporabljajo besedo pelagično, zato sem prevedla v epipelagični, mezopelagični, batipelagični, abisopelagični in hadopelagičnipas.
Žal ne vem, kakšen je izvirni samostalnik -- epipelag ali epipelagic (morda je končnica ic pridevniška). Če gre za epipelag, bi lahko bilo epipelaški. Kaj priporočate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Prevajanje občnoimenskih prvin zemljepisnih imen
Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Severno ledeno morjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Arktični ocean
IZGOVOR: [séverno ledéno mórje], rodilnik [sévernega ledénega mórja]
BESEDOTVORJE: severnoledenomorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
SMOW-stándard -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
stándardni oceán -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
svetôvna razvódnica -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
svetôvni oceán -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
svetôvno mórje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Tétida -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Tihi oceanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean med Azijo, Avstralijo ter Severno in Južno Ameriko
IZGOVOR: [tíhi oceán], rodilnik [tíhega oceána]
BESEDOTVORJE: tihooceanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Tíhi oceán -ega -a m, zem. i. (í ȃ) |ocean med Ameriko, Azijo in Avstralijo|tihooceánski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tihomorskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na Tihi ocean
IZGOVOR: [tihomôrski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tihomorsko-azijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na Tihi ocean in Azijo
IZGOVOR: [tihomôrsko-ázijski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tihooceánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tihi ocean: tihooceanski otoki;
tihooceanska obala / tihooceanska ljudstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tihooceanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [tíhooceánski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
trák -ú in -a m, mn. trakôvi stil. tráki (ȃ) 1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak;
prišiti trak;
razrezati trak na več delov;
navezati na trak;
prevezati s trakom;
gumiran, papirnat, svilen trak;
okrasni, pisani trakovi;
trak in vrvica / čez oko nosi črn trak; lepilni, samolepilni trak; merilni trak; nosilni trak za nošenje, prenašanje česa; reditelji z rdečim, rumenim trakom na rokavu; ščitni trak ki ščiti robove hlač, kril; klobuk s širokim (zunanjim) trakom na zunanjem stiku krajcev in štule; tesnilni trak; žalni trak ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja / posneti na filmski, magnetofonski trak; trak za pisalni stroj / trgati v trakovih v dolgih in tankih kosih2. tak kos, napeljan okrog valjev, za strojno prenašanje česa: pognati, ustaviti trak / brezkončni ali neskončni trak s spojenima koncema// navadno s prilastkom transportna naprava z brezkončnim trakom: premestiti nakladalni, transportni trak // v zvezi tekoči trak naprava, ki pomika predmet od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: s tekočega traku bo prišlo vsak dan deset avtomobilov; delati pri tekočem traku; izdelki s tekočega traku / avtomatski tekoči trak pri katerem delajo avtomati3. navadno v zvezi tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: organizirati, uvesti tekoči trak 4. nav. ekspr. kar je podobno traku: srebrni trak v dolini je reka / z oslabljenim pomenom beli trak ceste / rumeni trakovi tigrove kože proge, pasovi; slepeča trakova avtomobilskih žarometov žarka; snopa
● publ. po slavnostnem govoru je župan prerezal trak s tem dejanjem je simbolično odprl kaj; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; ekspr. v glavi se mu je začel odvijati trak spominov vrsta med seboj povezanih spominov
♦ agr. žveplov trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; elektr. izolirni trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; les. strženovi trakovi ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; mat. številski trak številska premica; med. drenažni trak; metal. trak zelo dolg, ploščat valjan izdelek; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; trak za hladno, vroče spajanje umetnih mas; ptt telegrafski trak na katerega telegrafski aparat zapisuje sprejete znake; rad. uvodni trak začetni del magnetofonskega traku brez magnetne plasti in zapisa za namestitev traku v magnetofonu; šport. ciljni trak razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; um. napisni trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
véliki -a -o prid. (ẹ̑) 1. določna oblika od velik:a) veliki kazalec ure;
mali in veliki krožniki;
zvoniti z velikim zvonom;
male in velike črke;
velika skakalnica;
mala in velika začetnica b) pog. veliko pivo c) veliki narodi;
veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkalč) puška z velikim dometom d) te velike razlike so se še povečale e) kaj študira tvoj veliki sin f) veliki klanec je za nami g) vem za njegovo veliko bolečino h) velika kmetija je propadla i) poročati o velikem dogodku / veliki slovenski pesnik; Amerika, njihova velika soseda / odšel je v veliki svet; gostilna je stala ob veliki cesti / Velika Britanija; kot pristavek k imenu Peter Veliki 2. v zvezi velika potreba izločanje blata: mala in velika potreba / iti na veliko potrebo
● veliki hlapec hlapec, ki vodi druge hlapce na kmetiji; star. veliki srpan avgust; star. veliki traven maj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; velika dekla dekla, ki vodi druge dekle na kmetiji; ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli čez (veliko) lužo Atlantski ocean; nar. velika maša veliki šmaren; velika matura nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago; velika plošča (gramofonska) plošča s premerom 30 cm
♦ anat. veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; veliki krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; velika medenica zgornji del medenice; astron. Veliki medved; bot. veliki jesen jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa; film. veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; fiz. velika kalorija kilokalorija; geom. velika os elipse najdaljši premer elipse; velika polkrožnica polkrožnica nad veliko osjo elipse; glasb. veliki interval; velika seksta, sekunda, septima, terca; jezikosl. veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; kem. velika molekula makromolekula; lov. veliki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; velika divjad zlasti večja in zaradi načina lova pomembna divjad; mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20; navt. veliki jambor jambor, drugi od spredaj; veliko jadro spodnje največje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo; veliki duhovnik pri starih Judih najvišji duhovnik in hkrati predsednik velikega zbora; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki teden teden pred veliko nočjo; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo; soc. veliki kmet kmet, ki ima navadno nad 10 ha zemlje; velika družina razširjena sorodstvena skupnost, ki temelji na skupnem družinskem predniku in nedeljivosti družinske lastnine; šah. velika kombinacija kombinacija, ki sestoji iz velikega števila potez; velika rokada rokada na damino stran; šport. veliki rokomet rokomet, pri katerem je na igrišču enajst igralcev; zgod. veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije; velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno; zool. veliki metljaj; veliki vrtni polž; velika sinica véliki -a -o sam.:
publ. sestanek štirih velikih predstavnikov velesil Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; narediti kaj velikega; na veliko na veliko trgovati z žitom; na veliko zapravljati;
prim. več, velik, veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
velíko1 --
s količinski pomen, v zvezi s samostalnikom v rodilniku izraža veliko količino ali mero česaSINONIMI:
dosti1,
mnogo1,
ekspr. arzenal,
ekspr. čudo2,
ekspr. gmota,
ekspr. gora,
pog. kaj3,
ekspr. maksimum,
publ. masa,
ekspr. megla1,
ekspr. menažerija,
knj.izroč. mnoštvo,
ekspr. množica,
ekspr. morje,
ekspr. na cente,
ekspr. na kupe,
knj.izroč. naliv,
star. na prebitek,
star. na preostajanje,
star. na preostajo,
ekspr. na pretek,
nar. na trbos,
star. na vatle,
ekspr. nemalo,
ekspr. neskončno,
ekspr. neznansko,
ekspr. nič koliko,
knj.izroč. obilica,
knj.izroč. obilje,
knj.izroč. obilno,
knj.izroč. obilo1,
ekspr. oblak,
knj.izroč. ocean,
ekspr. ogromno,
ekspr. polno,
ekspr. prida1,
star. sila1,
ekspr. veletok,
ekspr. vihar,
ekspr. v izobilju,
knj.izroč. v obilici,
knj.izroč. v obilju,
knj.izroč. v obilnosti,
ekspr. za čuda1 SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
velíko3 nedol. količ. števn.,
z rodilnikom izraža veliko število česaSINONIMI:
veliko število,
dosti4,
mnogo3,
knj.izroč. abundanca,
ekspr. armada,
ekspr. bataljon,
ekspr. brez konca,
ekspr. čuda1,
knj.izroč. čudo2,
ekspr. dež1,
ekspr. eskadrilja,
ekspr. falanga,
knj.izroč. gmota,
knj.izroč. gomila,
ekspr. gora,
ekspr. gozd,
ekspr. grmada,
ekspr. groza1,
ekspr. hrib,
ekspr. hudournik,
pog. iks,
knj.izroč. izobilica,
ekspr. izobilje,
knj.izroč. jezero1,
pog. kaj3,
ekspr. kanonada,
ekspr. kaskada,
knj.izroč. kavalkada,
ekspr. kopa,
ekspr. kopica,
ekspr. koš,
star. krdelo,
ekspr. kup2,
knj.izroč. labirint,
knj.izroč. lava,
knj.izroč. lavina,
ekspr. legija,
ekspr. legijon,
ekspr. malo morje,
neknj. pog. masa,
ekspr. milijon,
ekspr. mirijada,
knj.izroč. mnogoštevilnost,
knj.izroč. mnoštvo,
ekspr. množica,
knj.izroč. množina,
ekspr. morje,
ekspr. na ducate,
ekspr. na kupe,
knj.izroč. naliv,
ekspr. na milijarde,
ekspr. na stotine,
neknj. pog. na tavžente,
ekspr. na tisoče,
ekspr. na tone,
zastar. nebroj,
ekspr. nemalo,
ekspr. nešteto,
knj.izroč. neštevilo,
knj.izroč. obilica,
knj.izroč. obilje,
zastar. obilnost,
knj.izroč. obilo3,
zastar. obilost,
knj.izroč. ocean,
ekspr. od sile2,
ekspr. ogromno,
ekspr. plaz2,
ekspr. ploha,
ekspr. polk,
ekspr. polno,
ekspr. poplava,
ekspr. potok,
ekspr. povodenj,
ekspr. pragozd,
ekspr. premnogo,
knj.izroč. prenekaj,
knj.izroč. preobilica,
knj.izroč. preobilje,
neknj. pog. rajda,
ekspr. razkošje,
ekspr. regiment,
ekspr. reka,
ekspr. rešta,
ekspr. serija,
star. sila2,
star. silo1,
ekspr. skladovnica,
ekspr. slap,
ekspr. slapovje,
ekspr. stotero,
ekspr. stotine,
ekspr. stotisočero,
ekspr. studenec,
neknj. pog. tavžent2,
ekspr. tema2,
ekspr. tisoč2,
ekspr. tisočero,
ekspr. tone,
ekspr. truma,
ekspr. valovje,
ekspr. velikansko,
ekspr. vihar,
ekspr. vodomet,
ekspr. vojska,
ekspr. za čuda1 SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
vodafón -a m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zunánja vôdna pót -e -e potí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza,
bíti za med stáro želézo,
bíti za v stáro želézo,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti med stáro želézo,
íti v stáro želézo,
kováti želézo, doklèr je vróče,
med stáro želézo,
ne bíti iz želéza,
odíti med stáro želézo,
rómati med stáro želézo,
spremeníti kàj v stáro želézo,
stáro želézo,
v stáro želézo,
vèč želéz je v ôgnju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.