dúnajski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Dunaj: posedal je po dunajskih gostilnah;
dunajska katedrala;
dunajsko nočno življenje / pogosto se spominja svojih dunajskih večerov / dunajski seženj nekdaj dolžinska mera, 1,896 m; dunajski valček
♦ gastr. dunajski zajtrk topla pijača, jajce, pecivo in premaz; dunajski zrezek paniran in ocvrt zrezek; gost. dunajska strežba strežba, pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
gràh gráha m (ȁ á) kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi: saditi grah;
luščiti, obtrgovati grah;
suh grah;
grah v stročju;
juha, riž z grahom;
smeje se, kakor bi grah stresal / kot grah debela bradavica
♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
hámburger2 -ja m (ȃ) sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa: jesti masten, sočen hamburger;
naročiti dva hamburgerja, dvojni hamburger;
hamburger, kokakola in ocvrt krompirček / kiosk, restavracija, stojnica s hamburgerji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
krompír -ja m (ī) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije;
krompir ima cimo;
kopati, osipavati, saditi krompir;
lupiti krompir;
debel, droben krompir;
krompir je že kuhan;
gomolj, podoben krompirju;
krompir z belim, rumenim mesom;
boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen
● pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti
♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
naráven -vna -o prid., narávnejši (á) 1. nanašajoč se na naravo:a) naravni pojavi, zakoni;
delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; naravni rezervat manjši del narave, namenjen zlasti znanstvenemu raziskovanju; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomenb) naravni energetski viri;
naravne dobrine;
naravna bogastva / naravni asfalt, cement, plin; naravni magnet; naravna svetloba svetloba, ki jo dajejo nebesna telesa; naravna svila svila iz kokonov sviloprejke; naravno gnojilo; naravna in umetna jezera; blago iz naravnih vlaken c) naravni nauki 2. tak, kot je sam po sebi, ne da bi ga človek spremenil: pustiti soku naraven okus;
naravna barva lesa;
okolica jezera je še popolnoma naravna / naravno vino vino brez dodatkov3. tak kot v resnici, v naravi: ohraniti naravni videz predmeta;
kip pesnika v naravni velikosti / pripovedovati v naravnem časovnem zaporedju // ki je glede na ustroj organizma najbolj primeren: glava naj bo v naravnem položaju; naravna drža telesa / način življenja naj bo čim bolj naraven / naravne potrebe človeka po gibanju 4. ki je v skladu z zakoni narave: naravni potek, razvoj, red;
porušiti naravno ravnovesje / naravno kisanje, vrenje / umreti naravne smrti // ki se glede na stanje, položaj pričakuje: naraven razvoj bolezni, dogodkov; to je naravna posledica njegovega ravnanja; njegova reakcija je popolnoma naravna / stvari so se mu zdele čisto naravne razumljive5. ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja: všeč so mu taki naravni ljudje;
vedno je naraven;
dekle je zelo naravno in preprosto // preprost, neprisiljen, neizumetničen: njegov govor je naraven; naravne kretnje; naravno vedenje / igralka je presenetila s svojo naravno igro 6. dan, prirojen človeku: imeti naravni čut za pravičnost;
naravni dar za glasbo;
naravna inteligenca / ekspr. naravna pamet / naravni nagon
♦ biol. naravni izbor ali naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; ekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; gastr. naravni zrezek ocvrt zrezek, ki ni paniran; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; gozd. naravni gozd gozd naravnega nastanka; jezikosl. naravni jezik jezik, ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; naravni spol; kem. naravna barvila; mat. naravni logaritem logaritem z osnovo e; naravno število število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; med. naravna imunost imunost, nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; petr. (naravni) katran oksidirana nafta, ki vsebuje trdne ogljikovodike; pravn. naravna domneva domneva na podlagi izkušenj iz vsakdanjega življenja; naravno pravo nauk o pravicah, ki izhajajo iz človeške narave in so zato nedotakljive, neodvzemljivenarávno
1. prislov od naraven: govoriti, živeti naravno; stvar poteka naravno; naravno skodrani lasje
2. knjiž., v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov; razumljivo: naravno je, da je to storil; to je tako naravno, da bolj ne more biti; elipt. čisto naravno, da so hišo prodali; sam.: njegova odločitev je nekaj popolnoma naravnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ocvréti ocvrèm dov., ocvŕl (ẹ́ ȅ) pripraviti jed v vroči maščobi: ocvreti jajca, meso;
ocvreti na olju ocvŕt -a -o:
ocvrti krofi; ocvrta jajca / ocvrti krompir
♦ gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
sálo -a s (á) maščobno tkivo pri prašičih, zlasti okoli ledvic: salo se nabira;
odstraniti zaklani živali salo / cvreti salo
● ekspr. ta ženska ima pa veliko sala je zelo debela// maščoba iz tega tkiva: zabeliti s salom / ocvrt na salu / zimske čevlje, škornje so mazali s salom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
slámica -e ž (á) 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las;
s slamico spuščati balončke;
lahek kot slamica 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico;
plastična slamica / piti po slamici, s slamico 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici
♦ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
zrézek -zka m (ẹ̑) 1. rezina mesa, ki se speče navadno na vroči maščobi: potolči, speči zrezek;
postreči z zrezki;
kupiti meso za zrezke / goveji, puranov, svinjski, telečji zrezek; ocvrt, paniran zrezek; zrezek na žaru; zrezki v omaki
♦ gastr. dunajski, naravni, pariški zrezek; sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov2. s prilastkom kar je zrezano: papirnati zrezki;
zrezki sladkorne pese
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.