Tiskanje

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca

abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev

àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|
àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil

ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko

abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten

abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač

abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|

ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|

áhniti -em dov. áhnjenje (á ȃ) poud. ~ od začudenja |z ah izraziti začudenje|

alienácija -e [ije] ž, pojm. (á) neobč. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev

am.. varianta predp. ab.. |od.., s../z..| amputírati

anagrám -a m (ȃ) premetanka: Beseda leto je ~ od telo

ap.. [poudarjeno áp] varianta predp. apo.. |od, stran| ápage

apo.. [poudarjeno ápo] predp.; tudi varianta ap.. |od, vstran, nazaj| apodóza, apokalípsa; apomorfín; apogeotropízem; apáge

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2

B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-

bêbec -bca tudi bébec -bca m z -em člov. (é; ẹ́; ẹ̑) ~ je od rojstva; slabš. |neumen, omejen človek|
bêbka -e tudi bébka -e ž, člov. (é, ȇ; ẹ́; ẹ̑)
bêbčev -a -o tudi bébčev -a -o (é; ẹ́; ẹ̑)

bég1 -a m, pojm. (ẹ̑) pognati se v ~; ~ od življenja; ~ pred sovražnikom; privzdig. ~ časa; poud. ~ z dežele |odseljevanje (v mesta)|

békprojékcija -e ž (ẹ̑ẹ́) film. projekcija od zadaj

bès bêsa in bès bésa m, pojm. (ȅ é; ȅ ȇ; ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑) zavpiti od ~a |od hude jeze|

bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|

bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje|
bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i

blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen

blížnji -a -e (ȋ) ~ kraj
blížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~ega
blížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemu
blížnjost -i ž, pojm. (ȋ)

bóg vé1 tudi bógvé [kv] vpraš. člen. zv. (ọ̑ ẹ́) poud. |kdo ve|: ~ ~ ali še živi; Joče ali od žalosti ali od jeze, ~ ~

bolán1 bôlna -o tudi bolán bôlna -ó [u̯n], °bolána -o; bolj ~ (ȃ ó ó; ȃ ó ọ̑) ~ otrok; biti hudo ~; poud. bolan od česa ~ ~ ljubosumnosti |zelo ljubosumen|; bolan na čem ~ ~ srcu; bolan za čim ~ ~ pljučnico
bôlni -ega [u̯n] m, člov. (ó) ~ zdravega nosi
bôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)

Bonifácij -a m z -em oseb. i. (á) |eden od ledenih mož; ime več papežev|
Bonifácijev -a -o (á)

brezdvómno nač. prisl. (ọ́/ọ̑) Od tod je ~ najlepši razgled gotovo, nedvomno

bŕskniti -em dov. bŕsknjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ časopis od sebe suniti, odriniti

bŕsniti -em dov. bŕsnjen -a (ŕ ȓ) koga/kaj ~ papirje od sebe suniti, odriniti

cedíti -ím nedov. cêdi -íte in cédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, cejèn -êna; cejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Polž ~i slino; ~ mleko precejati; cediti kaj iz česa ~ sok iz limone
cedíti jo -ím jo (í/ȋ í) poud. ~ ~ za zajcem |teči|
cedíti se -ím se (í/ȋ í) Gnoj se ~i iz rane; ~ ~ po bradi; poud. Sline se mu ~ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužka|; brezos. Od streh se je cedilo

cepetáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cepetánje; (-àt) (á ȃ) ~ od veselja; ~ z nogami

cepetljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; cepetljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. ~ od nestrpnosti

crkávati -am nedov. -ajóč; crkávanje (ȃ) neknj. pog. Živina ~a poginja; nizk. Ljudje ~ajo od lakote |umirajo|

curéti -ím nedov. cúri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; curênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Iz rane je curela kri; Znoj mu je curel po vratu; Lonec ~i |pušča, je preluknjan|; brezos. Od strehe ~i

curljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; curljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. Dež ~a; brezos. Od obleke ~a

čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|

částen -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~a služba; Vsako delo je ~o
částni -a -o (á) ~ član; poud. biti ~a izjema |boljši od drugih|
částnost -i ž, pojm. (á)

čèm [če tudi čə] sedanjik od hoteti (ȅ; ə̏); gl. hoteti

čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~

člének -nka m (ẹ̑) ~i na prstih; pokr. gaziti blato do ~ov do gležnjev; poud. ~ v verigi dogodkov |eden od dogodkov|; jezikosl. vprašalni ~

črnàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) modrikastočrn (od udarca): ~ obraz
črnávost -i ž, pojm. (á)

črnávkast -a -o; bolj ~ (ȃ) biti ves ~ od udarcev

črníca -e ž (í) gozdna ~; mn., snov. nabrati košaro črnic |češenj|; števn. ~e od udarca

čúdo1 -a tudi čúdo -ésa s (ú; ȗ; ú ẹ̑; ȗ ẹ̑)
1. ~ se je zgodilo; ~a gradu |znamenitosti|; star. delati ~a čudeže
2. poud. ~ prečudno, ali si ti; pojm., neobč. od ~a vzklikniti od začudenja, presenečenja

D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-

da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|

da cápo1 [ka] nač. prisl. zv. (ȃ) glasb. ‹od začetka›

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje

dàlj primer. prisl. nàjdàlj (ȁ; ȁȁ)
1. količine prostora bolj daleč: Gozd sega ~ kot nekoč; ~ od doma; ~ kot tri kilometre
2. količine časa hoditi ~ kakor uro; teden dni in še ~; Že ~ časa je bolan

dálje primer. prisl. (á/ȃ)
1. količine prostora bolj daleč: Tekmovala sta, kdo ~ vrže; vse ~ in ~; Čim ~ gre, tem bolj peša
2. količine časa dalj: ostati ~ kot teden dni; Tam se mudi že ~ časa
3. smerni prostorski ne ustaviti, ampak peljati ~; od tu ~; ~ prihodnjič naprej
4. Prodajajo fige, rozine in tako ~ ‹itd.›; Kopljejo premog in železovo rudo, ~ svinec in boksit; prim. daleč1

dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva

dávek -vka m (á) plačati ~; ~ od dohodka; ~ na proizvode; poud. ~ zaostalosti; publ. krvni ~ |izgubljena življenja|

dávišnji -a -e (á; ȃ) pešaj. ~ dogovor |od zjutraj istega dne|

dáviti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, dávljen -a; dávljenje (á; á ȃ) koga/kaj ~ kokoši; Jok ga ~i; daviti koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za grlo; brezos. daviti koga Davilo jo je v grlu
dáviti se -im se (á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kostjo; poud. ~ ~ od smeha |zelo se smejati|

dávnaj čas. prisl. (á) star. zdavnaj, davno
od dávnaj čas. prisl. zv. (á) star. od zdavnaj, zelo dolgo: Tu ~ ~ gojijo trto

d. c. okrajš. da capo |od začetka|

de.. [poudarjeno dè] predp. |raz.., od.., iz.., ne..| decentralizírati, degradírati, dehidrírati, demaskírati, demilitarizírati, demoralizírati, devalvírati; defenzíva, degresíja

degažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degažíranje (ȋ) šport. |brcniti, vreči žogo od vrat|

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

délež -a m z -em (ẹ̑) ~ od dobička; ~ slovenske industrije; izplačati svoj ~ |del dediščine|

delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike

derivatíven -vna -o (ȋ)
derivatívni -a -o (ȋ) pravn. ~a pravica |pridobljena od pravnega prednika|
derivatívnost -i ž, pojm. (ȋ) pravn.

desét2 desêtih glav. štev. (ẹ̑ ẹ́) ~ prstov; poslovati z ~imi podjetji; knjiga v ~ih zvezkih; stati ~ tisoč; ver. ~ božjih zapovedi; poud. Na tvoje mesto lahko dobimo ~ boljših |veliko|
desét desêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) eden proti ~im; Kdor molči, ~im odgovori; nečlov. priti ob ~ih |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; Za organizatorja je kandidiralo veliko mest. Od ~ih v ožjem izboru so izbrali eno

désno prisl. (ẹ́)
1. smer. prehitevati ~; stati ~ od koga
2. nač. ~ usmerjen časopis

devét2 devêtih glav. štev. (ẹ̑ é) ~ deklic; v ~ih primerih; dogodki zadnjih ~ih let; poud.: biti močen za ~ mož |zelo|; udariti koga, da vidi ~ sonc |zelo, močno|
devét devêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) igrati sam proti ~im; nečlov. Ura bije ~; ob ~ih zvečer |ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; igr. žarg. pikova ~ devetica; Izbirali so teleta za pleme. Od ~ih so izbrali štiri

dezertácija -e ž (á) |pobeg od vojakov ali iz boja|

dihtéti -ím nedov. díhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dihtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. ~ od težke poti sopsti

dispenzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dispenzíranje (ȋ)
1. izobr. koga od česa ~ koga od dolžnosti |oprostiti od dolžnosti|
2. lekar. kaj ~ zdravilo |pripraviti in izdati|

distálen -lna -o (ȃ) anat. |od trupa bolj oddaljen|
distálni -a -o (ȃ) ~ del kosti
distálnost -i ž, pojm. (ȃ) anat.

distancíran -a -o (ȋ) publ. ~ od življenja |odmaknjen|
distancíranost -i ž, pojm. (ȋ) publ. |odmaknjenost|

distancírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; distancíranje (ȋ) kaj ~ konstrukcijske elemente razmakniti
distancírati se -am se (ȋ) publ. od česa ~ ~ ~ razprave |odkloniti, zavračati razpravo|

do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; °~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivati
dobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbi
dobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom

dohódek -dka m (ọ̑) povečati ~ podjetja; narodni ~ na prebivalca; ~i od premoženja

dôli mestov. prostor. prisl. (ó) ~ je vlažno; biti daleč ~; tam ~ pod hribom; prihajati od tam ~; Hruške že padajo ●~ dol

dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč

dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; dv. dóma in -ôva -ôv; mn. -ôvi -ôv, v drugem pomenu tudi dómi (ọ̑)
1. oditi od, z ~a; dobiti pismo od ~a |od domačih|; dostava na ~ |na stanovanje|; poročiti se na ~ |na posestvo, domačijo|; gosp. delo na ~u; vznes.: bojevati se za ~ za domovino; zadnji ~ grob
2. zdravstveni ~; kazensko-poboljševalni ~; ~ onemoglih, za onemogle

domobéžen -žna -o (ẹ́) neobč. |ki beži od doma|
domobéžnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč.

domobéžnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. |ubežnik od doma|
domobéžnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
domobéžničin -a -o (ẹ̑) neobč.

donòs -ôsa m (ȍ ó) ~ pšenice; davek od ~a od dohodka

dotakljív -a -o (í; ȋ í í) Strop je ~ od tal
dotakljívost -i ž, pojm. (í)

dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma

drevenéti -ím nedov. drevêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drevenênje (ẹ́ í) ~ od mraza

drgèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ ustnic; ~ od jeze

drgetáti -ám tudi drgetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; drgetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od mraza; poud. drgetati pred kom/čim ~ ~ komisijo, napadalci |čutiti strah|; brezos., poud. Čutil je, kako ~a v njem |je vznemirjen|

drhtéti -ím nedov. dŕhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drhtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ od mraza; poud. ~ od žalosti |biti zelo žalosten|

drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ)
1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače
2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih
3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno
drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod

dvájset1 -- s (ȃ) ~ deljeno s pet je štiri ‹20 : 5 = 4›; številke od ena do ~

dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let
dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih

dvanájst2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ apostolov; ~ mesecev; plačati v ~ih obrokih
dvanájst -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) Od ~ih je ostal eden; nečlov. ob ~ih (ponoči) |ob 24. uri; ob 24h; ob 24.00|

ekskúrz -a m, pojm. (ȗ) izobr. |odmik, oddaljitev od glavne teme|

ékstra2 prisl. (ẹ̑)
1. nač., knj. pog.: zelo ~ se oblačiti nenavadno, posebno; To pa je ~ zate posebej, nalašč; Vsaka steklenica stoji ~ ločeno od drugih
2. mer., poud. ~ fin |zelo|

eléktričarstvo -a s, pojm. (ẹ̑) dohodek od ~a |od obrti|

elongácija -e ž, pojm. (á) zvezdosl. |navidezna oddaljenost planeta od Sonca|

enájst2 -ih glav. štev. (á) podpisati pogodbe z ~imi igralci; voziti se ~ ur
enájst -ih m, ž, s mn., člov. (á) Od ~ih so preživeli trije; nečlov. ob ~ih dopoldne |ob 11. uri; ob 11h; ob 11.00|

energíjsko ozirn. prisl. (ȋ) biti ~ odvisen od sonca

en fáce [an fas] nač. prisl. (ȃ) fr. cit. (naravnost) v obraz, od spredaj: slikati se v profilu in ~ ~

erátski -a -o (ȃ) zem. ~a skala |ki jo je ledenik prinesel od drugod|
erátskost -i ž, pojm. (ȃ) zem.

fárbati -am nedov. -ajóč; -an -ana; fárbanje (ȃ) koga/kaj neknj. ljud. Ne me ~ me goljufati, mi lagati; sleng. ~ od zadrege zardevati

fásati fášem dvovid., nedov. fašóč; fásanje (ȃ) neknj. pog. dobiti, prejeti: kaj ~ nove čevlje; ~ nahod; ~ klofuto
fásati jih fášem jih (ȃ) neknj. pog. ~ ~ od očeta biti tepen

fèc povdk. (ə̏) poud. Ubogaj ali pa ~ od hiše |izgini|

fehtáriti -im nedov. fehtárjen -a; fehtárjenje (ȃ) neknj. pog. koga za kaj ~ očeta za denar prositi; neknj. pog. ~ od hiše do hiše beračiti, prosjačiti

gágati -am nedov. -ajóč, -áje; gáganje (á; ȃ) Gos, raca ~a; poud. ~ od vročine |težko jo prenašati|; slabš. gagati kaj |govoriti, pripovedovati|

glavarína -e ž (í) |davek od osebe|

glédano povdk. (ȇ) Hiša je na levi strani ulice, ~ od postaje; publ. Strogo ~, je bil ta ukrep nepotreben

goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|

górši -a -e (ọ̑) zastar.: biti ~ od drugih slabši, hujši; nagraditi najgoršega med kosci najboljšega; ~e dekle od vseh lepše

grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo

gradíti -ím nedov. grádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grajèn -êna; grajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ cesto; publ. ~ politiko na mednarodnem sodelovanju delati, ustvarjati; redk. Otroci ~ijo potoček pregrajujejo; redk. graditi kaj od česa Zid ~i vrt od struge deli, ločuje; brezos. Zdaj se veliko ~i

grčáti -ím nedov. gŕči -íte, -èč -éča; gŕčal -ála; grčánje; (gŕčat) (á í) Maček ~i; ~ od bolečine

grógi -- -- (ọ̑) šport. žarg. biti popolnoma ~ od udarca |omotičen, omamljen|

grôza1 -e ž, pojm. (ó) ~ obide, prevzame človeka; vzbujati ~o otroku; groza pred kom/čim ~ ~ neznanim; poud. dreveneti od ~e, v ~i; privzdig. ~ smrti |grozljivost, pretresljivost|; poud. ~ ljudi |zelo veliko|

H1 H-ja tudi H -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: veliki ~; od ~ do M; začetnica ~; kvadrant ~ 4; prim. H-

hahljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hahljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |zamolklo vreti, izvirati, teči|: Voda ~a iz lukenj
hahljáti se -ám se (á ȃ) smejati se, posmehovati se: komu ~ ~ nerodnežu; ~ ~ od zadovoljstva

heteronómen -mna -o (ọ̑) nesamostojen, odvisen od drugih: gospodarsko, politično ~; biti ~
heteronómnost -i ž, pojm. (ọ̑) nesamostojnost, odvisnost od drugih

heteronomíja -e ž, pojm. (ȋ) nesamostojnost, odvisnost od drugih

hihitáti se -ám se tudi hihítati se -am se nedov. -àj se -ájte se tudi -aj se -ajte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se tudi -al se -ala se, -àt se tudi -at se; hihitánje tudi hihítanje; (-àt se tudi -at se) (á ȃ; í; í ȋ) komu/čemu ~ ~ šalam; ~ ~ od zadovoljstva

hkráti čas. prisl. (á/ȃ) prihajati ~ od več strani; Vsi ~ govorijo

hlípati -am in hlípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; hlípanje (í; ȋ; í; ȋ) ~ od joka, smeha; hlipati za čim ~ ~ zrakom; poud. Otrok je hlipal za igračko |jokal|
hlípati se -a se in hlípati se -lje se (í; ȋ) pokr. zah. kolcati se: komu ~a ~ mu

hŕbet -bta in hrbèt -btà m, druga oblika dalje -ù -- -ù -òm; -à -ôv -ôma -à -éh -ôma; -í -ôv -òm -é -ìh -mí (ŕ; ə̏ ȁ) upogniti ~; držati roke na ~u; kupiti meso s ~a; ~ roke; ~ čeka |zgornja stran|; napasti sovražnika v ~ |od zadaj|; knj. pog. pri padcu si zlomiti ~ hrbtenico; zem. gorski ~; snov., kuhar. srnin ~ |slaščica|

hripéti -ím nedov. hrípi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hripênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) redk. ~ od jeze, razburjenja hripati

hròm hrôma -o (ȍ ó ó) ~ človek; ~ na obe nogi; poud. biti ~ od strahu |biti zelo prestrašen|
hrômost -i ž, pojm. (ó)

hrôpsti hrôpem nedov. hrôpi -íte, -èč -éča; hrópel hrôpla in hrôpel -pla; hropênje; (hròpst/hrôpst) (ó) Bolnik ~e; ~ od napora; poud. Lokomotiva ~e in sopiha |oddaja hropenju podobne glasove|; brezos. hropsti komu V prsih mu ~e

impresioníran -a -o [ijo]; bolj ~ (ȋ) nad kom/čim biti ~ ~ igro prevzet od nje

improvizácija -e ž, pojm. (á) preiti od ~e k načrtnemu delu; števn. ~e na klavirju

indúlt -a m (ȗ) pravn. |od papeža dodeljena posebna pravica|

inkubácija -e ž, pojm. (á) |čas od okužbe do izbruha bolezni|: ~ je, traja deset dni

inkvizícija -e ž (í) zgod. |cerkveno sodstvo od 12. do 18. stoletja|: ustanoviti ~o; pojm., slabš. sadistična okupatorska ~ |brezobzirno, nasilno ravnanje|

iskríti se -ím se tudi iskríti -ím nedov. ískri (se) -íte (se), -èč (se) -éča (se); -íl (se) -íla (se); iskrênje; (-ít (se)/-ìt (se)) (í/ȋ í) Kremen (se) ~i; poud. Knjiga se ~i od duhovitosti |je zelo duhovito napisana|

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

izberáčiti -im dov. -en -ena; izberáčenje (á ȃ) poud. kaj od koga od sestre ~ denar za kino |dobiti z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem|

izbúljiti -im dov. -en -ena; izbúljenje (ú ȗ) kaj ~ oči od groze, začudenja
izbúljiti se -im se (ú ȗ) V grozi so se ji izbuljile oči

izcigániti -im dov. izcigánjen -a (á ȃ) poud. kaj od koga ~ denar od očeta |dobiti s prošnjami, prigovarjanjem|

izgoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Sveča je izgorela; poud. ~ od hrepenenja |izčrpati se, oslabeti|; poud. izgoreti za koga/kaj ~ ~ svoje otroke |se izčrpati|

izgorévati -am nedov. -ajóč, -áje; izgorévanje (ẹ́) Ogenj počasi ~a; poud. ~ od hrepenenja |izčrpavati se, slabeti|; poud. izgorevati za koga/kaj ~ ~ domovino |se izčrpavati|

izhíran -a -o; bolj ~ (ȋ) Iz taborišča se je vrnil ~; ~ od lakote
izhíranost -i ž, pojm. (ȋ)

izhírati -am dov. -an -ana; izhíranje (ȋ) ~ od lakote, žalosti; poud. ~ v ječi |umreti|

izkljúčiti -im dov. -en -ena; izkljúčenje (ú ȗ) koga/kaj ~ dijaka iz šole; ~ motor; pravn.: ~ pričo z razprave; ~ javnost od obravnave

izkupíček -čka m (ȋ) prešteti ~; ~ od prodaje

izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|
izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očeta
izkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil

izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|

izmámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmámljanje (á) poud. komu kaj ~ očetu denar |spretno, zvijačno ga dobivati od njega|

izostájati -am nedov. -ajóč, -áje; izostájanje (á; ȃ) ~ iz šole, od pouka, z doma

izostánek -nka m (ȃ) ~ od pouka; ~i z dela; publ. ~ bolezenskih znakov |manjkanje|

izostánkarstvo -a s, pojm. (ȃ) poud. ~ od pouka |izostajanje|

izostáti -stánem dov.; drugo gl. ostati (á ȃ) ~ iz šole, od pouka, z dela; publ.: Časopis je danes izostal ni izšel; Posledice niso izostale so nastopile; Uspeh dela ni izostal je bil razmeroma velik

izozád prostor. prisl. (ȃ) knj. pog.
1. smer. Napadel ga je ~ od zadaj
2. mestov. Slišal je, kako se je ~ nekdo odkašljal zadaj, odzadaj

izposodíti in izposóditi -im dov.; drugo gl. posoditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ knjigo
izposodíti si in izposóditi si -im si (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ ~ obleko za nastop; omilj. ~ ~ sosedovo kolo |vzeti, ukrasti|; izposoditi si od koga ~ ~ ~ prijatelja; poud. izposoditi si koga |ponorčevati se iz koga|

izposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izposójanje (ọ́) kaj ~ avtomobile
izposójati si -am si (ọ́) kaj ~ ~ denar, živila; izposojati si kaj od koga ~ ~ ideje od drugih avtorjev; poud. izposojati si koga |norčevati se iz koga|

izpulíti in izpúliti -im dov. izpúljenje; drugo gl. puliti (í/ȋ/ú ú) kaj iz česa ~ nit iz blaga; ~ repo; izpuliti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. ~ očetu še zadnji denar |ga dobiti od njega|

izročèn -êna -o (é) ustno ~a pravljica; izročen komu/čemu skrbnikom ~ otrok; poud. biti na milost in nemilost ~ tujcem |biti od njih popolnoma odvisen|
izročênost -i ž, pojm. (é) neobč. človekova ~ usodi prepuščenost, predanost

izstópati -am nedov. -ajóč, -áje; izstópanje (ọ́; ọ̑) iz česa ~ ~ avtobusa; Žile mu ~ajo od napora; ~ na tekmovanju; ~ po znanju; dov. Z današnjim dnem ~am iz kluba

izstopíti in izstópiti -im dov.; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) iz česa ~ ~ avtobusa; Kite so mu izstopile od napora; alp. Plezalec je izstopil ob enajstih |končal plezalni vzpon|

iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njim
iztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|

iztískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztískanje (í) kaj iz česa ~ barvo, kremo iz tube; ~ limono; poud. ~ denar iz, od podrejenih |s silo, vztrajnostjo dobivati|

iztísniti -em dov. iztísnjen -a; iztísnjenje (í ȋ) kaj iz česa ~ sok iz limone; ~ pomarančo; poud.: ~ nekaj nerazumljivega |s težavo reči, povedati|; ~ obljubo, priznanje od koga |s silo, vztrajnostjo doseči|

izvabíti in izvábiti -im dov. izvábljenje; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj iz česa ~ prijatelja iz internata; poud. izvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izvabiti komu/čemu kaj ~ osumljencu priznanje |spretno, zvijačno doseči|; ~ poslušalcem solze |ganiti jih|

izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|

izvléči -vléčem dov., nam. izvléč/izvlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj iz česa ~ žebelj iz deske; ~ ponesrečenca iz avtomobila; poud. ~ prijatelja iz revščine, težav |rešiti|; teh. ~ črte s tušem; poud. izvleči iz koga kaj ~ ~ znanca denar |s silo, z vztrajnostjo dobiti ga od njega|

izvŕtati -am dov. -an -ana; izvŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ desko, zob; poud. ~ denar, gradbeno dovoljenje |dobiti, pridobiti z vztrajnim prizadevanjem|; izvrtati kaj iz koga/česa ~ kovice iz jeklenih konstrukcij; poud. ~ iz prijatelja skrivnost |izvedeti jo od njega|

izvzéti -vzámem dov., nam. izvzèt/izvzét; izvzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj iz česa ~ primer iz obravnave; izvzeti koga/kaj od česa ~ zavezanca od plačevanja davkov; ~ stroške poslovanja

izžŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) (od moljev) ~ plašč; poud. imeti zaradi bolezni ~a lica |udrta|
izžŕtost -i ž, pojm. (ȓ)

jánuar -ja m z -em (ȃ) biti odsoten od petega do desetega ~a; temperature (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

jávkati -am nedov. -ajóč, -áje; jávkanje (ȃ)
1. ~ od bolečin; lov. Srna ~a
2. poud. |tarnati, tožiti|: komu o kom/čem ~ sosedom o svoji revščini; javkati nad čim ~ ~ težko usodo; javkati za kom Ne bom javkal za njo

jávkniti -em dov. jávknjen -a (á ȃ) ~ od bolečine; poud. javkniti kaj ~ nekaj besed |spregovoriti jih z zateglim, visokim glasom|

jávskniti -em dov. (á ȃ) poud. ~ od bolečine |javkniti|

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

jécniti -em dov. jécnjen -a (ẹ́ ẹ̑) ~ od osuplosti; poud. jecniti kaj ~ nekaj besed |izreči s sunkovitim, tišjim glasom|

jékati -am nedov. -ajóč, -áje (ẹ́; ẹ̑) neobč. Njegove besede so jekale od pečin odmevale

jékniti -em dov. jéknjen -a (ẹ́ ẹ̑) ~ od bolečine; poud. jekniti kaj Nikar, je jeknil |rekel z ostrim, bolečino izražajočim glasom|; brezos., neobč. Iz stolpa je jeknilo dve udarilo

jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|

jetník -a m, člov. (í) osvoboditi ~e; poud. biti ~ navad |biti zelo odvisen od navad|
jetníca -e ž, člov. (í)
jetníčin -a -o (ȋ)

jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati

jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi

júg -a in jùg júga m, pojm. (ȗ; ȕ ú) piha od ~a, z ~a; smer sever—jug; ~ na zemljevidu; ~ države; Ptice se selijo na ~; bučanje ~a |vetra|

júlij -a m z -em (ú) dopust od desetega do dvajsetega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

júnij -a m z -em (ú) zasedanje od desetega do petnajstega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

jútri čas. prisl. (ȗ) ~ bomo odpotovali; ~ ob desetih; ~ zjutraj; knj. pog. ~ takšna operacija ne bo več novost v prihodnosti
jútri -- m, pojm. (ȗ) poskrbeti za boljši ~; počakati do ~; od ~ naprej

Jútrovo -ega s, zem. i. (ú) neobč. |dežele vzhodno od Sredozemskega morja|
jútrovski -a -o (ú) neobč.

júžno1 mestov. prostor. prisl. -ej(š)e (ú; ú) Kraj leži ~ od Save

K1 K-ja tudi K -- [kə̀ kə̀ja in ká kája tudi kə̀ in ká] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: od ~ do L; veliki ~; vitamin K; pisani K-ji; prim. K-

k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen

kàj1 čésa s, poljubn. zaim. nečloveškosti čému kàj čém čím (ȁ ẹ́; ȁ ẹ̑) Si ~ izgubil; Če se ~ zgodi, boš ti kriv; Se bo že ●o čemu govorilo o čem; Česa drugega od njega ni pričakovati

kámen -mna m (á)
1. metati ~e; snov. zidati s ~om; vklesati v ~; dragi ~; lomljeni ~; lahki ~ lehnjak; kresilni ~ kremen
2. mejni, mlinski ~; nagrobni ~ nagrobnik; zdrav. ledvični ~
3. poud.: ~ se mu je odvalil od srca |skrb, nadloga je prenehala|; položiti temeljni ~ za kaj |opraviti začetna dela|

kamnéti -ím nedov. kámni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; kamnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Les v vodi počasi ~i; poud. ~ od začudenja |postajati tog, negiben|

kániti1 -em in kaníti in kániti -em dov. -i -ite in káni -te in -íte; -il -ila in kánil -íla, -it, kánjen -a; kánjenje (-it) (á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ med; ~ v omako nekaj kapljic vina; knj. pog. kaniti komu Včasih mu kaj ~e dobi, zasluži nekaj denarja; poud. ~ v hišo |nepričakovano vstopiti|; brezos. Od ledene sveče je kanilo

kàr2 prisl. zaim. (ȁ)
1. mer. Stanovanje naj bo ~ se da praktično kolikor; Hiteli smo, ~ se je dalo kolikor; Vrni se ~ najhitreje kolikor mogoče hitro; ~ se je poročila, nas redko obišče odkar; Film je ~ dober precej
2. nač. Fant je ~ obmolknil |od presenečenja|
3. čas. Po hosti smo mirno šli v hrib, ~ skoči pred nas medved tedaj

karakterístičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~a lastnost značilna, tipična; ~a pisava nenavadna, posebna
karakterístičnost -i ž, pojm. (í) ~ nasmeha; števn. ena od ~i njegove pisave |od posebnosti|

Kástor1 -ja m s -em oseb. i. (ȃ) |eden od bajeslovnih dvojčkov|
Kástorjev -a -o (ȃ)

katérih -- -- ozir. svoj. zaim. česa dvojinskega ali množinskega (ẹ̑) Dekleti, ~ fanta sta se vrnila od vojakov; Ljudje, ~ sreča je služba drugim

kdáj vpraš. čas. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ se je to zgodilo; Zanimalo ga je, ~ so se tod naselili naši predniki; Od ~ si v novi službi
2. poud.: ~ že bi se to moralo zgoditi |zdavnaj|; ~ je še vrana vrani izkljuvala oči |nikoli|; ~ sem pa pri tej hiši kaj pomenil |nikoli|

kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|

kdó2 kóga m, poljubn. zaim. človeškosti kómu, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑) Je že ~ tukaj; Če ~ potrka, mu ne odpirajte; To se bo že našlo ●pri komu pri kom; Že spet s kom klepeta; Čigav je dežnik? -Bo že od koga |čigav|; ~ drug bi že zdavnaj obupal

kdó vé1 tudi kdóvé vpraš. člen. zv. (ọ́ ẹ́; ọ̑ ẹ́) ~ ~ ali še živi; Prišel je k nam ~ ~ od kod

kentáver -vra m, člov. (á) |bajeslovno bitje, od pasu navzdol konj|

kímati -am nedov. -ajóč, -áje; kímanje (ȋ) komu ~a mu, naj pride bliže; ~ od zaspanosti; poud.: ~ pred televizorjem |dremati|; ~ po hribu navzgor |počasi stopati|; nevtr. ~a, da razume

kipéti -ím nedov. kípi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi kípel -éla; kipênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Juha ~i; poud.: Fantom kri ~i v žilah |so mladi, živahni|; Betonske zgradbe ~ijo v nebo |se dvigajo|; star. kipeti česa ~ življenjske sile od življenjske sile; poud. kipeti iz česa Iz rane ~i kri |močno odteka, lije|; poud. Iz grl je kipela pesem |Navdušeno so peli|

kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|

klécati -am nedov. -ajóč, -áje; klécanje (ẹ́; ẹ̑) ~ med hojo; poud. ~ od utrujenosti |biti zelo utrujen|

klíkniti1 -em dov. klíknjenje (í ȋ) neobč. zaklicati, zavpiti: ~ od strahu

klìp in klíp posnem. medm. (ȉ; ȋ) Od mlina se sliši ~ klop

klobása -e ž (á) prekajena ~; ~ tobaka; poud. od udarcev modrikaste ~e |otekline|; slabš. poslušati njegove ~e |razvlečeno pripovedovanje|; mn., snov. imeti na jedilniku kranjske ~e s kislim zeljem

klobásast -a -o; bolj ~ (á) poud. biti ves ~ od udarcev |otekel, marogast|

klókati -am tudi klókati klóčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; klókanje (ọ̑; ọ̑) Kokoš ~a; poud. ~ od smeha |hlipati|

kmetíjstvo -a s, pojm. (ȋ) živeti od ~a

kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila

kóder3 ozir. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ je divjal vihar, je vse polomljeno; Od ~ smo prišli, tja se bomo vrnili; °Dokoder seže oko, je samo cvetje do koder

kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj

kôlcati -am [u̯c] nedov. -ajóč, -áje; kôlcanje (ó) ~ zaradi krčev; nizk. kolcati o čem Že dolgo ~ajo ~ tem, naredijo pa nič |govorijo, pripominjajo|
kôlcati se -a se [u̯c] (ó) komu ~a ~ mu od strahu; neknj. pog., poud. kolcati se komu po čem ~a ~ jim po domu |toži|

kóliko6 vpraš. mer. prisl. zaim. °kolíko (ọ́; ọ̑) ~ ti sploh narediš; ~ večji si od Janeza; ~ si star; ~ je ura; Toliko ima, da sam ne ve ~

komár -ja m s -em živ. (á) biti popikan od ~ev
komárjev -a -o (á)

kompromís -a m (ȋ) doseči ~ delni sporazum; slabš. biti prisiljen delati ~e |popuščati, odstopati od načel|; poud. ravnati brez ~ov |dosledno, načelno, nepopustljivo|

korelácija -e ž, pojm. (á) ~ med pojavi medsebojna odvisnost, sorazmerje; biti v ~i s čim biti odvisen od česa

koríst -i ž (ȋ) imeti ~ od česa; osebne in splošne ~i; biti vsem v ~; publ. delati v ~ skupnosti za skupno korist

kotíšče -a s (í) premestiti živali v ~ |v prostor za kotenje|; poud. ~ bolezni |kraj, od koder se širi bolezen|

kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|

Kraljevína Jugoslávija -e -e ž, zem. i. (í á) zgod. |Jugoslavija od 1918 do 1941|

krčmárstvo -a s, pojm. (ȃ) živeti od ~a

krepávati -am nedov. -ajóč; krepávanje (ȃ) neknj. ljud. Svinja ~a poginja; nizk.: ~ od lakote |umirati|; ~ vse življenje |slabo živeti|

krêpniti -em in krépniti -em dov. krêpnjenje in krépnenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) neknj. ljud. Krava je krepnila poginila; nizk. Saj ne boš krepnil od mraza |umrl|

krevljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; krevljánje; (-àt) (á ȃ) poud.: ~ od rojstva |šepati|; ves dan ~ po mestu |težko, nerodno hoditi|

kríkniti -em dov. kríknjenje (í ȋ) ~ od bolečine

krivíti -ím nedov. krívi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, krívljen -a tudi krivljèn -êna; krívljenje tudi krivljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ les, pločevino; poud. kriviti koga Skrbi ga ~ijo |bremenijo|; kriviti koga/kaj česa ~ voznika nesreče; kriviti koga/kaj za kaj ~ direktorja za izgubo v podjetju dolžiti
krivíti se -ím se (í/ȋ í) Brv se ~i pod njegovo težo; poud. ~ ~ od bolečine, smeha |zvijati se|

krošé -êja m s -em (ẹ̑ ȇ) šport. |udarec od strani pri boksu|

kšèft kšêfta in kšéft -a m, pojm. (ȅ é; ẹ̑) neknj. ljud. imeti smisel za ~ |za donosno trgovanje|; Ta ~ mu ne gre od rok delo, opravilo

kupíti in kúpiti -im dov. kúpi -te in -íte; kúpil -íla, kúpit, kúpljen -a; kúpljenje; (kúpit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ avto od znanca; ~ posestvo; poud.: ~ glasove na volitvah |dobiti jih s podkupovanjem|; ~ mačka v žaklju |kupiti stvar, ne da bi jo prej poznal, videl|; poud. kupiti koga Skušali so ~ sodnika |podkupiti|; kupiti komu kaj ~ otroku čokolado; omilj. Pri sosedovih bodo kupili |Soseda bo rodila|

kupnína -e ž (í) plačati ~o; redk. ~ od lesa izkupiček, iztržek

kupováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; kupovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ zelenjavo od branjevke; ~ gozdne sadeže odkupovati, nakupovati; poud. kupovati koga |podkupovati|; kupovati komu kaj ~ otrokom igrače

láni čas. prisl. (á) ~ je bilo bolj vroče kot letos; ~ oktobra; od junija ~

lazíti in láziti -im tudi láziti -im nedov. lázi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lázil -íla tudi -il -ila, lázit; lázenje; (lázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Otrok še ne hodi, pač pa že ~i; poud.: ~ ob palici, po vseh štirih |hoditi|; Bolnik ~i kot senca |se s težavo premika|; za enkratno dejanje, v zanikanem velelniku Ne lazi nocoj od doma |ne hodi|; slabš. laziti okrog koga/česa ~ ~ žensk |zalezovati jih|; poud. laziti za kom/čim ~ po gozdu za zajci |zasledovati, loviti jih|

lenôba -e ž, pojm. (ó) od ~e zdolgočasen človek; poud. ~o pasti |lenariti|; člov., poud. Ta ~ je ves dan posedal(a) |len človek|

lepó2 povdk. (ọ̑) komu ~ mi je (pri srcu); V življenju mu še ni bilo tako ~; To je bilo ~ od njega; ~ je, da si prišel; izpust. ~, da ni zamudil; Jutri bo najbrž ~ |sončno, jasno|

lésarstvo -a s, pojm. (ẹ̑) dohodek od ~a

lesketáti se -ám se in lesketáti se -éčem se nedov. -àj se -ájte se in -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se; lesketánje; (-àt se) (á ȃ; á ẹ́) Rosa se ~a; poud. Kupola se ~a od zlata |je pozlačena|

letéti -ím nedov. lêti -íte, -èč -éča; lêtel -éla, -èt/-ét; letênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Čebela, ptič ~i; Skakalec se je odgnal in ~i; poud.: Čolnič ~i od brega |se hitro premika|; Leta kar ~ijo |hitro minevajo|; ~ v knjigarno po knjigo |teči, hiteti|; knj. pog. Omet ~i stran odpada; dvovid. ~ iz službe biti odpuščen; leteti na koga/kaj Očitki ~ijo name

lévi -a -o (ẹ́) ~a roka; ~a politična stranka; poud.: vstati z ~o nogo |biti slabo razpoložen|; narediti kaj z ~o roko |z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno|
léva -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; korakati: ~, desna; od ~e proti desni; zaviti v ~o; hoditi po ~i; obrt. plesti ~e leve pentlje
lévost -i ž, pojm. (ẹ́)

lévo prisl. (ẹ́) smer. prostor. prehitevati ~; ~ od sredine; nač. ~ usmerjen časopis

ljúb -a -o tudi ljúb -a -ó; -ši -a -e (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑; ú; ȗ) Umrl je moj ~i mož; slovo od ~ega prijatelja; Obiski mi niso ~i; poud. ves ~i dan |ves dan|; neobč. ~ pogled prijeten, prijazen; ljub komu/čemu biti ~ staršem
ljúbi -a -o (ú; v nagovoru ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|
ljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) izgubiti svoje ~e; star. njen ~ fant
ljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) ~e moje, kmalu se vrnem; star. njegova ~ dekle
nàjljúbša -e tudi nájljúbša -e ž, rod. mn. -ih člov. (ȁȗ; áȗ) zapeti svojo ~o
ljúbo -ega s, pojm. (ȗ) uničiti vse, kar je komu ~; tebi na ~
ljúbost -i ž, pojm. (ú; ȗ)

ljubeznívo2 povdk. (í) ~ je bilo od njega, da je pomagal

ljúbljen -a -o (ú) premalo ~ otrok
ljúbljeni -a -o (ȗ) poud. |ljubi, dragi|: ločitev od ~ega dekleta; v osmrtnicah Umrl je naš ~ oče
ljúbljeni -ega m, člov. (ȗ) govoriti z ~im
ljúbljena -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poslavljati se od ~e
ljúbljenost -i ž, pojm. (ȗ)

ločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; ločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ okužene bolnike od drugih; ~ dobro od slabega
ločeváti se -újem se (á ȗ) nestrok. po dvajsetih letih zakona se ločevati |strok. se razvezovati|

ločítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ od doma; ~ rude od jalovine; pravn. ~ od mize in postelje |pretrganje zakonske skupnosti, ne pa zakonske zveze|; števn., nestrok. |strok. razveza|

ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl; ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|

lojálno2 povdk. (ȃ) To ni bilo ~ od njih, da me niso opozorili pošteno

lúč -i in lúč -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ú; ú ȋ; ȗ ȋ) prižgati, ugasniti ~; prakt.sp. zapeljati v križišče pri rdeči ~i; skup., knj. pog. Hribovske vasi so dobile ~ električno napeljavo; vznes. prinesti ljudem ~ |pozitivne vrednote|; pojm., poud. biti ožarjen od notranje ~i |duhovnega zanosa, prevzetosti|; vznes. ~ spoznanja; videti kaj v lepi ~i |s pozitivne strani|; prakt.sp. stati komu na ~i |s svojim telesom komu zaslanjati svetlobo|; publ. prižgati zeleno ~ za kaj omogočiti, dati dovoljenje

Lúna -e ž, zem. i. (ú) zvezdosl. oddaljenost ~e od Zemlje

máčkast2 -a -o; bolj ~ (á) poud.: ~o razpoloženje |slabo|; biti ves ~ od popivanja |bolan, nerazpoložen|

mádež -a m z -em (ȃ) ~ od olja; poud. oprati ~ s svojega imena |dokazati svojo moralno neoporečnost|

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

márec -rca m z -em (á) od prvega do petega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

maróga -e ž (ọ́) Hrbet je poln marog od udarcev

marógast -a -o; bolj ~ (ọ́) ~a krava; ~ od udarcev

màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~

mátast -a -o; bolj ~ (á) knj. pog. biti ves ~ od spanja omotičen, mlahav

Medvóde -ód ž mn., zem. i. (ọ̑) v ~ah
medvódski -a -o in medvóški -a -o (ọ̑; ọ̑)
Medvódčan -a in Medvóščan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Medvódčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

mehúrjast -a -o; bolj ~ (ú) od opeklin ~ obraz

mejíti -ím nedov. mêji -íte, -èč -éča; -íl -íla; mejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) na koga/kaj Slovenija ~i ~ Avstrijo, Hrvaško; poud. Njegovo pisanje ~i ~ reportažo |je podobno|; mejiti z/s kom/čim Slovenija ~i z Avstrijo, s Hrvaško; neobč. mejiti kaj Visoke skale so mejile globel omejevale, zapirale; neobč. mejiti kaj od česa Obzidje je mejilo mesto od predmestja ločevalo

mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka

méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v spor
méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|

méti mánem nedov. -i -ite, -èč -éča; mèl/mél méla, mèt/mét, mét -a; métje; (mèt/mét) (ẹ́ á) kaj ~ klas, bilko v dlaneh; ~ otroku premrle prste; ~ si roke od veselja; ~ s palcem in kazalcem

milodár -a m (ȃ) star. živeti od ~ov od miloščine

miníti mínem dov. míni -íte; miníl -a (í; ȋ) Polnoč je minila; To bo minilo samo od sebe prenehalo; miniti koga/kaj Navdušenje jih je minilo; neobč. ~ mestno obzidje iti mimo; brezos., poud. Jih bo že minilo

mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina

móder1 -dra -o; bolj ~ (ọ́) ~ cvet; biti ves ~ od udarcev
módri -a -o (ọ́) ~ abonma; publ. ~e čelade |vojaška formacija OZN|
módro -ega s, pojm. (ọ́) izvesek v ~em
módrost -i ž, pojm. (ọ́)

modréti -ím nedov. môdri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; modrênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) |postajati moder|: Ustnice mu ~ijo od mraza

modríca2 -e ž (í) ~e od udarcev; neobč. ~a in mak med pšenico plavica

modríkast -a -o; bolj ~ (í) ~ cvet; od mraza ~ obraz

Módri Níl -ega -a m, zem. i. (ọ́ ȋ) |eden od izvirov Nila|

mogóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ izhod iz stiske; poud. uporabiti vsa ~a sredstva |številna, raznovrstna|; Dvom o tem ni ~
mogóče -ega s, pojm. (ọ́) ločiti ~ od nemogočega

mogôta -e ž, pojm. (ó) star. sijati od ~e od mogočnosti; roža ~ |čudežna zdravilna rastlina|

móka -e ž, snov. (ọ́) biti bel od ~e; črna, kokosova ~; pokr. ~ na češpljah poprh; kmet. kostna ~; števn., rastl. mokovec

molíti2 -ím nedov. môli -íte, -èč -éča; -íl -íla; moljèn -êna; moljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ noge od sebe; poud. Vem, kam pes taco ~i |kaj je pravi, skriti namen|; šalj. Ustavili so se, kjer bog roko ven ~i |v gostilni|; moliti komu kaj ~ sodelavcu telefonsko slušalko

motíti in mótiti -im nedov. móti -te in -íte, -èč -éča; mótil -íla, móten -a; mótenje; (mótit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ očeta pri delu; Ali ~im
motíti se in mótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ ~ pri računanju, v računanju; ~ ~ v sodbi; poud. motiti se z/s čim ~ ~ z delom |premagovati dolgčas, skrbi|; s smiselnim osebkom, poud. Od vročine se mu ~i |postaja omotičen|

motríti -ím nedov. môtri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; motrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) pešaj. koga/kaj ~ človeka od glave do peta gledati, opazovati; kritično ~ problem presojati, obravnavati

mrák -a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|

mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana

mréti mrèm tudi mréti mŕjem, star. mréti mrjèm nedov. mrì -íte tudi mŕji -te, star. mrjì -íte, mróč tudi mrjóč; mŕl -a, mrét; mŕtje; (mrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) neobč. množično ~ umirati; poud.: ~ brez doma, od bolečin |slabeti, hirati|; Pesem je mrla v daljavi |izginjala, se izgubljala|; poud. mreti po kom/čem ~ ~ domovini |zelo hrepeneti|; poud. mreti za kom/čim ~ ~ dekletom |zelo hrepeneti po dekletu|

mrgoléti -ím nedov. mrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V zraku so mrgoleli komarji; redk. Nad pečmi je mrgolel dim migotal, trepetal; poud., s smiselnim osebkom mrgoleti koga/česa V nalogi ~i napak |veliko jih je|; poud. mrgoleti od koga/česa Polja ~ijo ~ ljudi |veliko jih je|; mrgoleti komu Od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži gomazeli

N1 N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em [nə̀jem] (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: od ~ do P; veliki ~; pisani N-ji

na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|

nabréknjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) od joka ~e ustnice
nabréknjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

načét -a -o (ẹ̑) od gnilobe ~i zobje; poud. moralno ~ človek |nekoliko pokvarjen|
načétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

nadgrajèn -êna -o (ȅ é é) ~ prostor nadzidan
nadgrajêni -a -o (é) vet. ~a žival |z višjim zadnjim delom od sprednjega|
nadgrajénost -i ž, pojm. (ẹ́)

naeléktriti -im tudi naelektríti -ím dov. -i -ite tudi naeléktri -íte; -il -ila tudi naeléktril -íla, -it tudi -ít/-ìt, -en -ena tudi -èn -êna; naeléktrenje tudi naelektrênje; (-it tudi -ít/-ìt) (ẹ̑; í/ȋ í) kaj ~ steklo
naeléktriti se -im se tudi naelektríti se -ím se (ẹ̑; í/ȋ í) Od česanja so se ji lasje naelektrili; Ozračje se je naelektrilo

nàjbolj tudi nájbolj mer. prisl. (ȁ; ȃ) ~ črn; ~ oddaljen, razvit; biti ~ všeč; Tako je ~ prav; ~ zadaj; bati se ~ od vseh

najéden -a -o (ẹ̑) od rje ~a ograja
najédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

nakapljáti -ám dov. nakapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) kaj ~ zdravilo na žličko
nakapljáti se -am se (á ȃ) Od sveč se je nakapljal vosek; poud. ~ ~ v gostilno |priti v presledkih|

naklatíti in naklátiti -im tudi naklátiti -im dov. naklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ hruške |natresti|; slabš. naklatiti komu kaj Naklatil jim je veliko neumnosti |izrekel, povedal|
naklatíti se in naklátiti se -im se tudi naklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) poud.: Veliko se je že naklatil po svetu |potoval, potepal|; Naklatili so se od vseh strani |prišli|

nalétati -am nedov. -ajóč, -áje; nalétanje (ẹ̑) naletavati: Sneg ~a že od jutra

naokróg2 povdk. (ọ̑) neknj. pog. Od takrat še ni leto ~ ni minilo

napáka -e ž (ȃ) ~ v blagu; izdelek z ~o; slovnične ~e; srčna ~; ~ od rojstva prirojena napaka

napíhnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ balon; poud.: od pijače ~ obraz |zabuhel|; biti ves ~ zaradi uspeha |domišljav, prevzeten|
napíhnjenost -i ž, pojm. (ȋ)

napókan -a -o (ọ̑) od potresa ~ zid; imeti ~e ustnice
napókanost -i ž, pojm. (ọ̑)

napòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) vzdržati ~; omagati od ~a; števn. Med vzponom na goro nas čakajo veliki ~i; Vlada ●vlaga velike ~e za ureditev razmer si zelo prizadeva, se trudi; storiti vse potrebne ●~e za izpeljavo volitev naloge, opravila

naprêj smer. prostor. prisl. (é/ȇ) iti ~; veder pogled ~; urnik velja od danes ~

naslòv -ôva m (ȍ ó) napisati ~; dobivati pošto na domači ~; izdati knjigo z ~om Poezije; podeliti ~ doktor znanosti, knj. pog. ~ doktorja znanosti; publ. biti izvoljen v ~ znanstveni svetnik biti izvoljen za znanstvenega svetnika; urad. dobiti sredstva iz ~a zdravstvenega zavarovanja od zdravstvenega zavarovanja

našáriti -im dov. našárjen -a; našárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj z/s čim ~ sobo z drobnarijami |postaviti vanjo veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. preveč ~ otroka |nalepotičiti, pisano obleči|
našáriti se -im se (á ȃ) redk., slabš. ~ ~ od nog do glave |nalepotičiti se, pisano se obleči|

navzdòl [-u̯] smer. prostor. prisl. (ȍ) iti, spustiti se po klancu ~; pogled ~; pregledovati prostore od zgoraj ~; cene od sto tolarjev ~

navzgòr smer. prostor. prisl. (ȍ) gledati ~; hiteti po stopnicah ~; Vstopnice so od petsto tolarjev ~; prakt.sp. zaokrožiti račun ~

nêčem in néčem zanikani sedanjik od hoteti (é; ẹ́); gl. hoteti

nèdáleč prisl. (ȅá)
1. količ. prostor. blizu: ~ teče reka; stanovati ~ od središča mesta
2. količ. čas. Starost je ~ pred nami

nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali

nekàk -a -o tudi nekák -a -o, pokr. nékak -a -o nedol. kak. zaim. (ȁ; ȃ; ẹ́; ẹ̑)
1. |določene vrste|: Risal je v pesek ~e like; Loteva se me ~ nemir |zelo čuden|; Tresla ga je ~a mrzlica
2. Postaja je °~e tri kilometre od tod kake; prim. nekakšen

nekàkšen -šna -o tudi nekákšen -šna -o, pokr. tudi nékakšen -šna -o nedol. kak. zaim. (ȁ; ȃ; ẹ́; ẹ̑)
1. |določene vrste|: Risal je v pesek ~e like; Loteva se me ~ nemir; Tresla ga je ~a mrzlica
2. Postaja je °~e tri kilometre od tod kake; prim. nekak

nékam nedol. prisl. zaim. (ẹ́)
1. smer. prostor. ~ dol je šel; Knjiga se mi je ~ založila, a se nikakor ne spomnim, kam; ~ daleč od tod; Sem ~ jo je neslo; Ali ne bi šla tudi midva °~ na počitnice kam
2. količ., poud.: ~ debela se mi zdi |precej|; ~ ozkosrčen ideolog |nekoliko|; Najini usodi sta si ~ podobni |nekako|

nékdaj nedol. čas. prisl. zaim. (ẹ̑) daljne preteklosti ~ je bil mlad pevec; Bilo je prijetno kot ~; ~ mogočna vojska; Že od ~ živijo tukaj

nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje

neméti -ím nedov. nêmi -íte tudi némi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; nemênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) začeti ~; poud. ~ od strahu, začudenja

nèodvísen -sna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~ narod svoboden, samostojen; neodvisen od koga/česa ~ ~ staršev; publ. biti ~ ~ državnih organov |nepodrejen državnim organom|
nèodvísni -a -o (ȅí) mat. ~a spremenljivka
nèodvísnost -i ž, pojm. (ȅí)

nèprávi -a -o (ȅȃ) ~ podatek; ~ strokovnjak
nèprávo -ega s, pojm. (ȅȃ) ločiti pravo od ~ega

nèpravovéren -rna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ kristjan; poud. ~o mnenje |drugačno od splošno, uradno veljavnega|
nèpravovérnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

nèprekínjeno nač. prisl. (ȅȋ) publ. nepretrgano: ~ delati; ~ od osmih do desetih zvečer

nèspánec -nca m z -em pojm. (ȅá) biti izčrpan od ~a od nespečnosti, neprespanosti

nèvážen -žna -o; bolj ~ (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) nepomemben: ~a podrobnost
nèvážno -ega s, pojm. (ȅá) ločiti važno od ~ega od nepomembnega
nèvážnost -i ž, pojm. (ȅá) nepomembnost

nèvrednôta -e ž, pojm. (ȅó) poud. |kar je nasprotno, drugačno od vrednote|

nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju

nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer

nikógaršnji -a -e nik. svoj. zaim. (ọ̑) ~ pes; poud. ~ega kruha ne maram, sama znam zaslužiti; publ. ~e ozemlje |ne pripadajoče nobeni od nasprotnih strani|
nikógaršnjost -i ž, pojm. (ọ̑); prim. nikogaršen

nóčem zanikani sedanjik od hoteti (ọ́); gl. hoteti

nosljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nosljánje; (-àt) (á ȃ) ~ od otroštva

nóšen -a -o (ọ́) od vetra ~ dež
nóšeni -a -o (ọ́) šport. ~a žoga

nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji

Nôva Zelándija -e -e ž, zem. i. (ó á) |otoška država vzhodno od Avstralije|: na ~i ~i
novozelándski -a -o (ȃ)
Novozelándec -dca m z -em preb. i. (ȃ)
Novozelándka -e ž, preb. i. (ȃ)
Novozelándčev -a -o (ȃ)

novêmber -bra m (é) od prvega do desetega ~a; Zgodilo se je (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

o..3 [poudarjeno ò] varianta predp. od.. pred c, č ocedíti, očéditi

obdóbje -a s (ọ̑) padavinska ~a; ~ doraščanja; ~ v zemeljski zgodovini; v ~u od januarja do maja v času; v ~u enega leta v enem letu

obeléti -ím dov. obelênje; drugo gl. beleti (ẹ́ í) Lasje so mu obeleli od sonca

obiskánec -nca m z -em člov. (á) posloviti se od ~a
obiskánka -e ž, člov. (á)
obiskánčev -a -o (á)

obledéti -ím dov.; drugo gl. bledeti (ẹ́ í) Blago je obledelo; privzdig. Spomin nanj je obledel |postal manj izrazit|; star. ~ od strahu prebledeti

obljúba -e ž (ȗ) držati ~o; odvezati od ~e; dati ~o obljubiti; poud.: prazne ~e |neuresničene|; ~ dela dolg |Obljubo je treba izpolniti|

obnemôči -mórem dov. obnemógel obnemôgla (ó ọ́) ~ od lakote; Telo ~e pod težo dela

obratováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; obratovánje; (-àt) (á ȗ) Nova elektrarna že ~uje; Od sedmih hotelov ~ujejo le trije → so odprti; Ladja ~uje na progi Reka—Dubrovnik → vozi

obrníti in obŕniti -em dov. obŕni -te in -íte; obŕnil -íla, obŕnit, obŕnjen -a; obŕnjenje; (obŕnit) (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ konja; ~ otroka od okna; poud. obrniti koga za kaj ~ koga za veliko denarja |ogoljufati|
obrníti se in obŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ in iti nazaj; obrniti se na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja za nasvet; poud. Ta človek se zna obrniti |je spreten, iznajdljiv|

obséden1 -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo|
obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|

obsedéti -sedím dov. obsedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) ~ od utrujenosti; šol. žarg. ~ v četrtem razredu |ne končati ga|

obsiján -a -o; bolj ~ (á) od česa biti ~ ~ sonca; obsijan z/s čim z mesečino ~ obraz
obsijánost -i ž, pojm. (á)

obstrméti -ím dov. obstrmênje; drugo gl. strmeti (ẹ́ í) ~ od začudenja

obveščèn -êna -o tudi obvéščen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) nepristransko ~ kupec; biti ~; obveščen o kom/čem biti dobro ~ ~ vsem
obveščêni -a -o tudi obvéščeni -a -o (é; ẹ́) publ. izvedeti kaj iz dobro ~ih krogov |od pristojnih ljudi|
obveščêni -ega tudi obvéščeni -ega m, člov. (é; ẹ́) izvedeti kaj od ~a
obveščênost -i tudi obvéščenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)

obzórje -a s (ọ̑) S hriba se vidi širše ~; ladja na ~u; človek z velikim ~em |obsegom izobrazbe|; njegovo glasbeno ~; poud. Odmev se širi od ~a do ~a |vsepovsod|; rud. rovi različnih obzorij

očála očál s mn. (ȃ) natakniti si ~; ~ za gledanje od blizu; sončna ~; brati brez očal |dobro videti|

očáran -a -o; bolj ~ (ȃ) ~o gledalstvo; očaran od koga/česa biti ~ ~ lepote; očaran nad kom/čim ~ ~ lepoto gor
očáranost -i ž, pojm. (ȃ)

očŕnjen -a -o tudi očrnjèn -êna -o; bolj ~ (ŕ; ȅ é é) ~ obraz; očrnjen od česa ~ ~ saj; poud. biti ~ med ljudmi |nepriljubljen, osovražen|
očŕnjenost -i in očrnjênost -i ž, pojm. (ŕ; é)

od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači

OD OD-ja tudi OD -- [odé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) osebni dohodek

od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel

odbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odbíjanje (í) čemu kaj ~ steklenicam vratove; odbijati koga/kaj ~ napade; ~ svetlobo; ~ vabila → odklanjati; odbijati kaj od česa ~ davek od honorarjev; odbijati kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura ~a dvanajst
odbíjati se -am se (í) Zvok se ~a; odbijati se od česa ~ ~ ~ tal

odbítek -tka m (ȋ) ~i kamna; ~ od plače; pojm. preostanek denarja po ~u izdatkov

odbíti -bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči; odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca → odkloniti; odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila; odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|
odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila; odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice

odcèp -épa m (ȅ ẹ́) cestni ~; pojm. ~ od matične države odcepitev

odcepítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ poti; ~ od matične države

odcepíti in odcépiti -im dov. odcépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ kos lesa; ~ kabel; odcepiti kaj od česa Deželo so odcepili od matične države
odcepíti se in odcépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) od česa Naša knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice; Proga se ~i proti severu

odcépljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odcépljanje (ẹ́) kaj od česa ~ vejo za vejo od debla
odcépljati se -am se (ẹ́) od česa Od ploščadi se ~ata dva hodnika

odčêsniti -em in odčesníti -čésnem dov. odčêsnjenje in odčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) kaj Vihar je odčesnil veje; poud. odčesniti kaj od česa ~ nogo od stola |odbiti|; poud. odčesniti kaj z/s čim ~ rob pisma z zobmi |odtrgati|

oddahníti se in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. oddáhnjenje; drugo gl. dahniti (í/ȋ/á á) ~ ~ in nadaljevati; oddahniti se od koga/česa ~ ~ ~ skrbi; poud. ~ ~ ~ otrok |za nekaj časa prenehati se ukvarjati z njimi|

oddáljen -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ kraj; oddaljen od koga/česa Šola je kilometer ~a od središča
oddáljenost -i ž, pojm. (ȃ)

oddaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -át, -án -ána; oddaljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj od koga/česa ~ predmeta drugega od drugega
oddaljeváti se -újem se (á ȗ) Ladja se ~uje; oddaljevati se komu Sin se mu ~uje; oddaljevati se od koga/česa ~ ~ ~ norm

oddaljítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ ladje od obale

oddaljíti -ím dov. oddálji -íte; oddáljil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; oddaljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj od koga/česa ~ vozila z vnetljivimi snovmi

oddaljíti se -ím se tudi oddáljiti se -im se dov. oddálji se -íte se tudi -i se -ite se; oddáljil se -íla se tudi -il se -ila se, -ít se/-ìt se tudi -it se, oddáljen -a; oddáljenje; (-ít se/-ìt se tudi -it se) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) ~ ~ za nekaj korakov; oddaljiti se od koga/česa Čustveno se oddaljiti od ljudi; ~ ~ ~ prvotne teme

oddelíti -ím dov. oddélil -íla, nam. oddelít/oddelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) komu kaj ~ otrokom kruh; neobč. oddeliti koga/kaj od koga/česa ~ bolnike od drugih ločiti
oddelíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zahtev svojih kolegov ločiti

oddeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oddeljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ zaporniku hrano; oddeljevati kaj za kaj ~ velike vsote za gradnjo cest; neobč. oddeljevati koga/kaj od koga/česa ~ teorijo od prakse ločevati

oddihávati se -am se in oddihávati si -am si nedov. -ajóč se, si; oddihávanje (ȃ) Po vsaki vzpetini so se dolgo oddihavali; neobč. oddihavati se od česa ~ ~ ~ dela odpočivati se

oddihováti se -újem se in oddihováti si -újem si nedov. -ujóč se, si, -ováje se, si; -àl se, si -ála se, si, -àt se, si; oddihovánje; (-àt se, si) (á ȗ) globoko se oddihovati; neobč. oddihovati se od česa ~ ~ ~ dela odpočivati se

oddvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oddvájanje (á; ȃ) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike s tifusom od drugih → ločevati; publ. oddvajati kaj za kaj ~ visoke vsote za obrambo → oddeljevati

oddvojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) publ. ločen; upravno ~a pokrajina; imeti ~o mesto med vrstniki → posebno; oddvojen od koga/česa biti ~ ~ družbe → ločen

oddvojíti -ím dov. oddvójil -íla, nam. oddvojít/oddvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike z nalezljivimi boleznimi od drugih → ločiti; ~ del knjižnice od tehniške knjižnice → odcepiti; publ. oddvojiti kaj za kaj ~ premajhen del narodnega dohodka za znanost → oddeliti

odgúgati se -am se tudi odgúgati se -ljem se dov. -aj se -ajte se tudi -i se -ite se; odgúganje (ú; ȗ; ú; ȗ) Ladja se je odgugala od brega |gugaje se odpeljala|; ~ ~ iz gostilne |gugaje se oditi|

odhúliti se -im se dov. odhúljenje (ú; ú ȗ) Pes se je odhulil od hiše |pritajeno odšel|

odjékniti -em dov. odjéknjenje (ẹ́ ẹ̑) Strel je odjeknil od hribov; neobč. Dogodek je silovito odjeknil |o njem se je govorilo, razpravljalo|

odklánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odklánjanje (ȃ) koga/kaj ~ pomoč; fiz. Kondenzator ~a elektronski curek; neobč. Dekleta so ga odklanjala zavračala
odklánjati se -am se (ȃ) od česa Nova likovna smer se ~a od realizma |oddaljuje|; fiz. Svetlobni curek se ~a

odkláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) kaj od česa ~ trsko od polena
odkláti se -kóljem se (á ọ́) od česa Sklad se je odklal od skale

odklêj1 in odklèj mer. čas. prisl. zaim. (é/ȇ; ȅ) neobč. od kdaj: ~ se že poznava

odklêj2 in odklèj podr. čas. vez. (é/ȇ; ȅ) neobč. Vprašanje je, ~ se v zgodovini pojavlja ta tip družbe od kdaj

odklesáti -kléšem dov. odklesánje; drugo gl. klesati (á ẹ́) kaj od česa ~ ~ kamna več majhnih kosov

odklòn -ôna m, pojm. (ȍ ó) ~ od tradicije; fiz. ~ svetlobe; števn. duševni ~; idejni ~i; šport. narediti pet ~ov

od kód podr. kraj. vez. zv. (ọ́/ọ̑) Vprašaj ga, ~ ~ prihaja

od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel

odkopáti -kópljem tudi odkopáti -ám dov. odkopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ skriti predmet; odkopati kaj od česa ~ zemljo od drevesa
odkopáti se -kópljem se tudi odkopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) Sneg ga je zasul, da se je komaj odkopal izkopal; poud. odkopati se iz česa ~ ~ ~ dolgov |poravnati dolgove|

odkŕhniti -em dov. odkŕhnjen -a; odkŕhnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ kos krede
odkŕhniti se -em se (ŕ ȓ) od česa Od skale se je odkrhnil drobec; pokr. zah. glasno se odkrhniti se odhrkniti

odkupíti in odkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ knjige; ~ ugrabljenca; odkupiti koga/kaj od koga ~ travnik od soseda
odkupíti se in odkúpiti se -im se (í/ȋ/ú ú) ~ ~ iz ujetništva; poud. odkupiti se komu z/s čim ~ ~ prijatelju z darilom |dati mu darilo zaradi slabega, neprimernega ravnanja|; ~ ~ z delom

odlepíti in odlépiti -im tudi odlépiti -im dov. odlépljenje; drugo gl. lepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ nalepko
odlepíti se in odlépiti se -im se tudi odlépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Nalepka se je odlepila; odlepiti se od koga/česa poud. ~ ~ ~ slabe družbe |ločiti se|

odlépljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odlépljanje (ẹ́) kaj ~ nalepke
odlépljati se -am se (ẹ́) poud. od koga/česa ~ ~ ~ skupine |ločevati se|

odletávati -am nedov. -ajóč; odletávanje (ȃ) Lastovke ~ajo; odletavati od česa poud. Kamenje ~a ~ zidu |se odbija|

odločíti in odlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj To naj ~i predsednik; publ. ~ obe igri v svojo korist → zmagati v obeh igrah; Prav to je odločilo njegovo usodo usmerilo, določilo; odločiti kaj od česa ~ slabo grozdje od dobrega ločiti; star. odločiti koga/kaj za kaj ~ može za stražo določiti, izbrati; star. odločiti komu kaj ~ bolnikom posebne sobe dati; ~ vsakemu svoje delo odkazati; odločiti o kom/čem ~ ~ spornem vprašanju
odločíti se in odlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) za koga/kaj ~ ~ ~ izobražence pri volitvah; ~ ~ med eno in drugo možnostjo

odluščíti in odlúščiti -im dov. odlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ krasto; odluščiti kaj od česa ~ kamenje od zidu; odluščiti kaj z/s česa ~ zrna koruze s storža
odluščíti se in odlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Omet se je na več krajih odluščil; poud. odluščiti se od česa ~ ~ ~ gruče |ločiti se, oditi|

odmaknítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ roke; ~ od tradicije; ~ družbi

odmakníti in odmákniti -em dov. odmákni -te in -íte; odmáknil -íla, odmáknit, odmáknjen -a; odmáknjenje; (odmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ desko; poud. ~ pete |oditi; pobegniti|; odmakniti kaj od česa ~ omaro od stene
odmakníti se in odmákniti se -em se (í/ȋ/á á) ~ ~ dva koraka nazaj; odmakniti se komu/čemu ~ ~ družbi; odmakniti se od koga/česa ~ ~ ~ načrta

odmáknjen -a -o; bolj ~ (á) časovno ~ dogodek; ~ stol; poud.: živeti v ~i vasi |precej oddaljeni; težje dostopni|; ~o gledanje na stvari |nestvarno, neživljenjsko|; odmaknjen od česa biti ~ ~ resničnosti
odmáknjenost -i ž, pojm. (á)

odmèv -éva m (ȅ ẹ́) slišati ~; ~i korakov; Roman je imel velik ~; publ. Sprejeti sklep je ostal brez ~a brez uspeha, učinka; pojm. ~ od sten

odmévati -am nedov. -ajóč, -áje; odmévanje (ẹ́) Klici ~ajo po dolini; neobč. V njegovem glasu ~a razočaranje se kaže, je vidno; odmevati od česa Dolina ~a ~ vriskov; brezos. Zavpil je, da je odmevalo od sten
odmévati se -am se (ẹ́) star. odmevati: Koraki se glasno ~ajo

odmík -a m, pojm. (ȋ) ~ pokrova; ~ od predpisov; števn. primerni ~i med stavbami; publ. idejni ~i odkloni

odmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; odmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ roko; odmikati kaj od česa ~ pohištvo od stene
odmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) boječe se ~; odmikati se od koga/česa ~ ~ ~ norm

odmláda mer. čas. prisl. (ȃ) poznati se že ~ od mladega

odnášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odnášanje (ȃ) koga/kaj ~ kamenje z njive; Tok ga ~a od brega; brezos. Čoln ~a na odprto morje

odnéhati -am dov. odnéhanje (ẹ̑) ~ sredi poti na vrh; Bolečine so odnehale ponehale, popustile; pokr. Po dežju je zemlja odnehala se je zmehčala; neobč. odnehati od česa ~ ~ tožbe odstopiti

odpádnik -a m, člov. (ȃ) ~ od vere
odpádnica -e ž, člov. (ȃ)
odpádničin -a -o (ȃ)

odpádništvo -a s, pojm. (ȃ) ~ od vere

odpásti -pádem dov., nam. odpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Listje je odpadlo; odpasti od česa ~ ~ vere; odpasti na koga/kaj Kolikšen znesek ~e ~ osebo; publ. Del denarja ~e tudi za nakup opreme → se bo uporabil, oddelil

odpénjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; odpénjanje (ẹ̑) kaj ~ gumb; ~ jopico; odpenjati kaj od česa ~ živino od jasli

odpéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ gumb; voj. ~ pištolo; odpeti kaj od česa ~ živino od jasli; odpeti komu kaj ~ otroku plašč
odpéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Plašč se mu je odpel

odpísati in odpisáti -píšem dov. odpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) komu ~ očetu; odpisati komu na kaj ~ očetu na pismo; odpisati kaj ~ dolg; poud. odpisati koga |nehati ga upoštevati|; odpisati kaj od česa ~ znesek od računa; odpisati komu kaj ~ dolžniku nekaj dolga

odpočítek -tka m, pojm. (ȋ) ~ od dela; neobč. ~ po kosilu počitek, počivanje

odpočíti -počíjem dov.; drugo gl. počíti (í ȋ) redk. kaj ~ noge odpočiti si; redk. leči in ~ odpočiti se, odpočiti si
odpočíti se -počíjem se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ dela; Ko se ~ijemo, odidemo
odpočíti si -počíjem si (í ȋ) kaj ~ ~ oči

odpočívati -am nedov. -ajóč, -áje; odpočívanje (í) redk. kaj ~ oči odpočivati si; redk. Karavana ~a se odpočiva, si odpočiva
odpočívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ dela; ~ ~ med delom, pri delu
odpočívati si -am si (í) kaj ~ ~ noge

odračúnati -am dov. -an -ana; odračúnanje (ȗ) kaj od česa ~ davek od honorarja

odrevenéti -ím dov. odrevenênje; drugo gl. dreveneti (ẹ́ í) od česa ~ ~ mraza

odrézan -a -o (ẹ̑) ~e veje; poud. biti ~ od sveta |ločen|
odrézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

odrézati -réžem dov. -an -ana; odrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grozd; ~ več kosov blaga; ~ vejo od drevesa; poud. odrezati koga/kaj od česa Sneg jih je odrezal od mesta |ločil|; odrezati komu/čemu kaj ~ otroku kos kruha; ~ bolniku nogo odstraniti z operacijo; ~ rožam peclje
odrézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) poud.: ~ ~ na tekmovanju |izkazati se|; znati se odrezati |kratko, učinkovito odgovoriti|

odríniti -em dov. odrínjen -a; odrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ radovedneže; poud. ~ tekmeca s položaja |spraviti|; odriniti koga/kaj od česa ~ čoln od brega; odriniti koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom; poud. odriniti komu kaj za kaj Za posestvo mu je odrinil lepo vsoto |dal, plačal|; ~ kolegom težje naloge |dati, naložiti|; poud. ~ od doma, na izlet |oditi, odpraviti se|
odríniti se -em se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ stene bazena; pravilno se odriniti

odrínjen -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. čutiti se ~ega |zapostavljenega|; poud. odrinjen od česa biti ~ ~ dogajanja |ne biti upoštevan|
odrínjenost -i ž, pojm. (ȋ) poud.

odrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odrívanje (í) koga/kaj ~ napadalca; Plavalec ~a vodo; odrivati koga/kaj od česa ~ ljudi od vrat; odrivati koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom
odrívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ tal; Skakalec se dobro ~a

odskakováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; odskakovánje; (-àt) (á ȗ) Ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi poškropil; odskakovati od česa poud. Žoga ~uje ~ tal |se odbija|

odskočíti -skóčim dov.; drugo gl. skočiti (í/ȋ ọ̑) ~ s ceste; šport. Skakalec je pravilno odskočil; odskočiti od česa poud. Žoga je odskočila od koša |se odbila|

odskòk -óka in odskòk -ôka m, pojm. (ȍ ọ́; ȍ ó) ~ padalcev iz letala; publ. ~ od pravil odmik, oddaljitev; števn., šport. spreten ~ skakalca

odsónčje -a s (ọ̑) zvezdosl. |točka največje oddaljenosti planeta od Sonca|

odstòp -ópa m, pojm. (ȍ ọ́) ~ prednosti; ~ od pogodbe; zdrav. ~ mrežnice; publ.: podati ~ odstopiti; ~ prevoda od izvirnega besedila razlikovanje, odmik

odstópati -am nedov. odstópanje (ọ́; ọ̑) Omet ~a; Predsednik izjavlja, da ~a; odstopati od česa ~ ~ svojih načel; publ. Cene ~ajo ~ lanskega povprečja → se ločujejo, razlikujejo; publ. odstopati po čem To blago ~a ~ kvaliteti → je zelo kvalitetno

odstopíti in odstópiti -im dov. odstópljen -a; odstópljenje; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) Podplat na čevljih je odstopil; Predsednik je odstopil; šalj. odstopiti koga ~ ministra |odstaviti; povzročiti odstop|; odstopiti od česa ~ ~ svojih načel; pravn. ~ ~ tožbe; odstopiti komu kaj ~ bratu dediščino

odštét -a -o (ẹ̑) izdatek je ~; odštet od česa znesek, ~ ~ skupne vsote
odštétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

odštéti -štêjem dov., nam. odštèt/odštét, zastar. odštévši; odštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) kaj ~ denar na mizo; odšteti kaj od česa ~ stroške od skupne vsote; mat. ~ devet od sto; odšteti komu kaj ~ tekmovalcu nekaj točk

odtegljáj -a m z -em (ȃ) ~i od plače

odtegníti in odtégniti -em dov. odtégni -te in -íte; odtégnil -íla, odtégnjen -a; odtégnjenje; (odtégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ roko; odtegniti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od dela; neobč. ~ pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; odtegniti komu kaj od česa ~ dolžniku večji znesek od plače; ~ ponesrečencem pomoč |ne dati|; odtegniti koga komu/čemu ~ otroka slabi družbi
odtegníti se in odtégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu ~ ~ delu; neobč. ~ ~ kazni izogniti se

odtegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; odtegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ roko; odtegovati koga/kaj od koga/česa ~ bolnika od dela; odtegovati komu koga/kaj ~uje ji otroke; ~ beguncem pomoč; odtegovati komu kaj od česa ~ dolžnikom mesečne obroke od plače; odtegovati koga komu/čemu ~ mladino slabi družbi
odtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se

odtéhtati -am dov. -an -ana; odtéhtanje (ẹ̑) komu kaj ~ kupcu pet kilogramov jabolk; odtehtati koga/kaj Včasih ena beseda ~a cel stavek; poud. Vsak od njih ~a deset napadalcev |je vreden|; neobč. Vaše priporočilo veliko ~a zaleže

odtŕgan -a -o (ȓ) ~ gumb; odtrgan od koga/česa biti ~ ~ družine; poud. ~ od sveta |nepovezan z njim|
odtŕganost -i ž, pojm. (ȓ)

odtŕgati -am dov. -an -ana; odtŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ gumb; odtrgati koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ kos blaga od bale; odtrgati komu/čemu kaj ~ jabolku pecelj; ~ posojilojemalcu tretjino plače odtegniti
odtŕgati se -am se (ŕ ȓ) Na pobočju se je odtrgala skala; odtrgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih

odtrgováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odtrgovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ liste; odtrgovati koga/kaj od koga/česa ~ študenta od dela; ~ dolžni znesek od plače odtegovati
odtrgováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa poud. ~ ~ ~ skupine |oddaljevati se|

odvájati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvájanje (á; ȃ) koga/kaj česa ~ narkomane mamil; odvajati koga/kaj od česa ~ tele od sesanja
odvájati se -am se (á; ȃ) česa ~ ~ kajenja; odvajati se od česa ~ ~ ~ mamil

odvalíti -ím dov. odválil -íla, nam. odvalít/odvalìt; odvaljênje; drugo gl. valiti1 (í/ȋ í) kaj ~ hlode s poti
odvalíti se -ím se (í/ȋ í) Skala se je odvalila v dolino; poud. Težek kamen se mu je odvalil od srca |rešil se je velike skrbi, nadloge|

odvézan -a -o (ẹ́) ~ čevelj; odvezan česa biti ~ odgovornosti; odvezan od česa biti ~ ~ odgovornosti
odvézanost -i ž, pojm. (ẹ́)

odvézati in odvezáti -véžem dov. odvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ čoln; odvezati komu kaj ~ otroku čevelj; odvezati koga česa ~ prosilca dolga; odvezati koga od česa ~ obtoženca od kazni
odvézati se in odvezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) Uspelo se mu je odvezati

odvezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odvezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vrvico; odvezovati komu kaj ~ jetnikom roke; odvezovati koga česa ~ predsednika odgovornosti; odvezovati koga/kaj od česa ~ pričo od prisege
odvezováti se -újem se (á ȗ) začeti se odvezovati

odvísen -sna -o; bolj ~ (í; í ȋ í) star. osamosvojitev ~ih narodov nesvobodnih, nesamostojnih; odvisen od koga/česa biti finančno ~ ~ staršev; uspeh, ~ ~ prizadevnosti; knj. pog. biti preveč ~ ~ mnenja drugih preveč ga upoštevati
odvísni -a -o (í) jezikosl. ~ stavek
odvísnost -i ž, pojm. (í)

odviséti● -ím dov. odvísi -íte; odvísel -éla; (-èt/-ét) (ẹ́ í) od koga/česa Pojavi ~ijo drug od drugega so odvisni; Vse ~i ~ tebe je odvisno

odvísno povdk. (í) Stvar je dobra ali slaba, ~ je, kako nanjo gledate; Jed je odlična, ~ od okusa

odvráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj od koga/česa ~ mladino od kajenja; ~ nesrečo od poplavljencev; neobč. ~ oči od privoščljivca |ne gledati ga|
odvráčati se -am se (á ȃ; ȃ) od koga/česa ~ ~ ~ prijateljev

odvrnítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ nesreče; ~ od staršev

odvrníti in odvŕniti -em dov.; drugo gl. vrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj od koga/česa ~ sina od poroke; ~ sum od obtoženega; neobč.: ~ bolezen preprečiti; ~ skrbi odpraviti; ~ udarec odbiti; neobč. odvrniti komu odgovoriti
odvrníti se in odvŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) od koga/česa ~ ~ ~ prijateljev

odzémlje -a s (ẹ̑) zvezdosl. |točka največje oddaljenosti planeta od Zemlje|

odzíbati tudi odzibáti -ljem in odzíbati tudi odzibáti -am in odzíbati -ljem in odzíbati -am dov. odzíbanje tudi odzibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) kaj Valovi ~ejo čoln k bregu
odzíbati se tudi odzibáti se -ljem se in odzíbati se tudi odzibáti se -am se in odzíbati se -ljem se in odzíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) Ladjica se je odzibala od obale

odzvánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana (á) čemu Zvon župne cerkve ~a podružničnemu; poud. Kriki ~ajo od skal |odmevajo|

oglušéti -ím dov. oglúši -íte; -èl/-él -éla; oglušênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na starost; redk. Prsti so mu oglušeli od mraza postali neobčutljivi

ogôrel -éla -o tudi ogorèl -éla -o in ogorél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ó ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) od česa od sonca ~ obraz
ogorélost -i ž, pojm. (ẹ́)

ogorèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) knj. pog. od česa biti ~ od sonca ogorel
ogorênost -i ž, pojm. (é) knj. pog. ogorelost

ogradíti -ím dov. ográdil -íla, nam. ogradít/ogradìt; drugo gl. graditi (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ vrt z ograjo
ogradíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. od koga/česa ~ ~ ~ zunanjega sveta; publ. ~ ~ ~ izjave → zavračati izjavo, ne strinjati se z njo; neobč. ograditi se proti komu/čemu ~ ~ ~ vsem

ograjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ograjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj z/s čim ~ dvorišče z ograjo; poud. Zaliv ~ujejo visoki hribi |obdajajo, obkrožajo|
ograjeváti se -újem se (á ȗ) od koga/česa neobč. ~ ~ ~ sveta; publ. ~ ~ ~ sklepov → zavračati sklepe; neobč. ograjevati se proti komu/čemu ~ ~ ~ svojim sosedom

ogreválnik -a m (ȃ) širjenje toplote od ~a; neobč. termofor

ogúljek -jka m (ȗ) neobč. ~ od sedla žulj

oguljenína -e ž (í) ~ od sedla

ohripéti -ím dov. ohripênje; drugo gl. hripeti (ẹ́ í) ~ od kričanja

okamnéti -ím dov. okamnênje; drugo gl. kamneti (ẹ́ í) Snov se zgosti in ~i; poud. ~ od strahu |postati negiben, tog|

okamnítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ lesa v vodi; poud. ~ od strahu |pojavitev negibnosti, togosti|

okorèl -éla -o in okorél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) neobč. od mraza ~i prsti otrpli, odreveneli; ~ zločinec → nepoboljšljiv
okorélost -i ž, pojm. (ẹ́)

okoréti -ím dov. okôri -íte; -èl/-él -éla; (-èt/-èt) (ẹ́ í) neobč. Prsti so mu od mraza okoreli otrpnili, odreveneli

okorévati -am nedov. -ajóč, -áje; okorévanje (ẹ́) neobč. ~ od mraza otrpevati, dreveneti

oledenéti -ím dov. oledenênje; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) redk. Cesta je oledenela poledenela; poud. oledeneti od česa ~ ~ groze |postati negiben, tog|

olesenéti -ím dov. olesenênje; drugo gl. leseneti (ẹ́ í) Rastlina ~i; poud. Noge so mu olesenele od mraza |postale negibne, toge|

Slovenski pravopis