oddúšek -ška m (ȗ)
1. oddušnik: skozi oddušek v zidu je prihajalo le malo svetlobe / zastar. našel je ozek oddušek in se splazil skozenj luknjo, preduh
2. star. počitek, oddih: po težkem delu so bili potrebni nekoliko odduška
● knjiž. dati odduška svoji jezi, veselju duška; knjiž., ekspr. steklenico je izpraznil brez odduška ne da bi se bil vmes oddahnil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.