eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica] 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa
2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica
STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča] 1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
dóga1 dóge samostalnik ženskega spola [dóga] deščica za sestavljanje lesene posode, zlasti soda
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dȕga, rus. dugá, češ. duha < pslov. *dǫga ‛ukrivljena deščica’, sorodno s stcslov. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dúga, iz ide. *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’, tako kot litov. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, latv. dañga ‛grobnica’, prvotneje ‛obokan prostor’, ags. dung ‛zapor’ - več ...
mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta] velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’
túndra túndre samostalnik ženskega spola [túndra] z mahovi, lišaji poraslo območje brez dreves nad tajgo v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tundra in) rus. túndra iz fin. tunturi ‛planota brez drevja’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2:
bel cvet;
beli čevlji;
bel konj, labod;
bel papir;
prt je bel;
bela barva;
obleči belo srajco;
bela vrtnica;
bleščeče, snežno bel;
modrikasto, umazano bel;
bel kot mleko, sneg, zid;
črno-bel vzorec;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček;
bel obraz, vrat;
ima belo polt;
biti belih lic;
mrtvaško, prsteno bel;
črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele;
črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš bélo prisl.:
belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
béli -a -o sam.:
beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
čájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju
déka2 -e ž (ẹ̑)
pog. (volnena) odeja: pokriti se z deko; ogrniti konja z deko
dláka -e ž (á)
nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot vzklik pasja dlaka, tega ti ne verjamem
// ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka
● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
gréti grêjem nedov. (ẹ́ ȇ) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje;
sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče// preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo;
z rokami greje kozarec;
greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati
● ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilogréti se
dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči
grét -a -o:
bazen z greto vodo
gúnj -a m (ū)
zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
kalmúk in kálmuk -a m (ȗ; ȃ)
tekst. debela flanela z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: odeja iz kalmuka
kòc kôca m (ȍ ó)
pog. (volnena) odeja, zlasti slabša: s seboj je nosil šotorko in koc; razgrniti koc na tla; pokriti se s kocem; debel, volnen koc; konjski, vojaški koc
kôca -e ž (ó)
nar. vzhodno (volnena) odeja, zlasti slabša: pokriti se s koco
kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó)
1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja / konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke
2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi
● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen
♦ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
kôvter -tra m (ó)
nižje pog. prešita odeja: odeti, pokriti se s kovtrom
lámji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na lama2: lamja koža / odeja iz lamje volne
mirijáda tudi miriáda -e ž (ȃ) knjiž.
1. deset tisoč: ep ima več kot mirijado verzov
2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: snežna odeja se blešči od mirijade drobnih kristalčkov; mirijade zvezd / v travi se je lesketalo na mirijade rosnih biserov
móča -e ž (ọ́) 1. stanje zaradi dolgotrajnega deževja: lani je bila moča;
bati se moče;
zaradi moče kaže na polju slabo / letos smo sejali v moči v deževnem vremenu
● preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša// star. padavine, zlasti dež: letošnji maj ima veliko moče; zemlja je potrebna moče; posevkom je škodovala preobilna moča / dolgotrajna moča deževje2. star. mokrota, tekočina: v čevljih je moča kar klokotala / odeja se je napila moče / skrbeti, da orodje ne leži na moči na mokrem3. nar. močviren svet, močvirje: v daljavi je bila moča
nàdjógi -ja m (ȁ-ọ̑)
blazina, ki se da na vzmetnico: nadjogi in odeja
nategníti in natégniti -em dov. (ī ẹ́) 1. z vlečenjem povzročitia) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategniti jermen, vrv;
močno nategniti struno napeti / nategniti elastiko / voznik je nategnil vajeti / nategniti kapo čez ušesa; nategnila je krilo čez kolena potegnila / ekspr. nategnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korakeb) nav. ekspr. da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnati, zravnati: skušal je nategniti rokav / nategniti pregrinjalo na postelji // ekspr. obleči, navadno malomarno, površno: nategnil je suknjič in odšel / v naglici je nategnila nase krilo 2. pog. povzročiti, da traja kaj dalj časa; podaljšati, potegniti: delovnik so nam nategnili še za dve uri / še pet minut bom nategnil predavanje 3. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu nalagati2,
ogoljufati, prevarati: že spet ga je nategnil;
nikar ne dovoli, da bi te nategnil 4. star. navzeti se, zlasti barve, vonja: vino po pretakanju rado nategne / slivovka nategne barvo vina
● ekspr. nategniti harmoniko zaigrati na harmoniko; ekspr. nategniti otroku ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; ekspr. nategnil je ušesa, da bi slišal prisluhnil; ekspr. uzde, vajeti mu bo treba nategniti biti bolj strog, zahteven do njeganategníti se in natégniti se ekspr.
razvleči se, raztegniti se: odeja se je že nategnila / to krilo se rado nategne
natégnjen -a -o:
nategnjena odeja; nategnjene vajeti
nèrábljen -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni rabljen: nerabljen papir / soba je bila dolgo zaprta, nerabljena / na postelji je ležala nerabljena odeja nova
odêja -e ž (ȇ)
1. tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje: kupiti dve odeji; zaviti se v debelo odejo; odevati, pokrivati se z eno odejo; raztrgana, tanka odeja / električna odeja z električnim gretjem; konjska odeja debelejši, manj kakovosten tekstilni izdelek za pokrivanje konj; prešita odeja polnjena z volno, bombažem in navzkriž prešita; (volnena) odeja debelejši tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje; prevleke za prešite odeje; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
● ekspr. iti pod odejo spat; ekspr. tega ne bomo imeli, ker je odeja prekratka je premalo denarja za nakup
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: nabaviti odejo in drugo posteljnino; zračenje odeje; imeti dovolj odeje
2. knjiž., s prilastkom plast, ki kaj pokriva: polje je ležalo globoko pod blatno odejo; ledena odeja pokriva jezero; snežna odeja / bela odeja sneg
♦ bot. rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; geol. krovna odeja skladi, ki ležijo na podlagi
odêjica -e ž (ȇ)
manjšalnica od odeja: plesti otroške odejice; stisniti se pod odejico; svilena odejica
odélo -a s (ẹ́) zastar. 1. obleka, oblačilo: njeno telo je bilo v elegantnem odelu mladostno;
gosposko odelo / dobivati hrano in odelo 2. odeja: ležati brez odela / ekspr. zemlja se je pokrila s pisanim odelom
odévka -e ž (ẹ̑) knjiž. odeja: postelja z raztrgano odevko / sedeli so na preprogah in barvastih odevkah pregrinjalih
pérnica -e ž (ẹ̑)
s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice
● star. spati na pernicah na mehkem, udobno
pláhta -e ž (ȃ)
1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta
// pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah
3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda
● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi
plimó -ja m (ọ̑)
s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem
podsêdeln -a -o [potsedələn in potsedəln] prid. (ȇ)
vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo:
podsêdlica in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑)
vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu;
prešiti scefrano mesto 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč;
torbico je treba še prešiti 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek prešít -a -o:
hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja
● ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
prevléka -e ž (ẹ̑)
1. del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernica: prevleka se že trga; barvaste, bele prevleke; damastna prevleka / prevleka za blazino / angleške prevleke z rombastim izrezom
2. nav. mn. kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delov: kupiti nove prevleke; plišaste, usnjene prevleke; prevleke iz skaja; prevleke za fotelje, avtomobilske sedeže / stenske prevleke tapete / pokriti minomet s prevleko
3. navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino: ledena prevleka na vodi; sadež z voščeno prevleko; knjiž. sivkasta prevleka na nebu oblaki
// plast snovi, nanesena na kako površino za zaščito, olepšanje: emajlna, kovinska prevleka; čokoladna prevleka dražejev / asfaltna prevleka na cesti; pren. besede s prijetno prevleko davnine
4. glagolnik od prevleči: priporočati prevleko poda s tanko plastjo betona
rastlínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; jezikosl. rastlinsko ime ime rastline; usnj. rastlinsko strojilo
rébrnik in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt
♦ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči
romboíd -a m (ȋ)
1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida
2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja
ruménkljat in rumênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) zastar. rumenkast: rumenkljata odeja / rumenkljat obraz
skŕčiti -im dov. (ŕ ȓ) 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko;
skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo 2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjšea) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo;
skrčiti stroške;
ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum;
investicije so se skrčile b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas;
trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem;
besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo;
gozd se je že občutno skrčil zaradi izsekavanja / skrčiti komu pravice 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na kulturno-zabavno delovanje;
ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje skŕčiti se
1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé
2. postati manjši
a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil
b) nav. ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil
● knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen
skŕčen -a -o:
skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo misel: rešiti se
♦ jezikosl. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati
snéžen1 -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sneg:a) iti skozi snežni metež;
snežni vihar;
presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg / v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna sneženab) snežna belina njene kože
♦ avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belkasnéžno prisl.:
snežno beli zobje; snežno čist
sváljkast -a -o prid. (ȃ)
ki ima svaljke: svaljkasta odeja
// podoben svaljku: svaljkasti prameni las
šabráka -e ž (ȃ)
knjiž. podsedelna odeja: pokriti konja s šabrako
štórja -e ž (ọ́)
star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh
● nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo
tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [topəu̯] prid., toplêjši (ó; ọ́ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid;
čaj je še topel;
pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke;
prirediti gostu topel sprejem;
hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo // ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolicetopló in tôplo prisl.:
toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih
● ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim
tôpli -a -o sam.:
popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem
tráven2 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na travo: travna bilka;
travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva / travni tepih enakomerno izrezan kos vzgojene trave s koreninskim sistemom in zemljo
♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica mešanica semen različnih trav; travno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se zasejejo njive s travami; zool. travna pršica droben zajedavec zlasti na klasju žit, ki povzroča predčasno dozorevanje, Pediculopsis graminumtrávno prisl.:
travno zelena bluza
váta -e ž (á)
rahel skupek bombažnih vlaken, ki so
a) očiščena: dati si vato v uho; namočiti vato v razkužilo; kos, kosmič vate; zavojček vate; zamašek iz vate
b) neočiščena: podložiti ramena plašča z vato; z vato polnjena prešita odeja / krojaška vata
// ekspr. temu podoben skupek česa sploh: luči mesta so bile ovite v snežno vato / skozi vato megle so prihajali neprijetni zvoki
● knjiž. zaviti koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnim
♦ gastr. sladkorna vata sladkorne niti, na rahlo navite na paličici v obliki kepe; lasasti sladkor
vatírati -am dov. in nedov. (ȋ) podložiti z vato, vatelinom: vatirati ramena suknjiča / vatirati zimski plašč vatíran -a -o:
vatiran suknjič; vatirana prešita odeja
zaflekáti -ám dov. (á ȃ) nižje pog. zamazati, zapackati: zaflekati obleko zaflekán -a -o:
zaflekana odeja
zasteníčen -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ki ima stenice: zasteničena baraka, soba; zasteničena odeja, postelja
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
déka2 -e ž (ẹ̑) neknj. ljud. (volnena) odeja
dláka -e ž (á)
1. dolge ~e; poud. Niti za ~o se ni spremenil |prav nič|; kletv. Pasja ~, to ne bo res
2. snov. odeja iz zajčje ~e; skup. žival z mehko ~o
kòc kôca m s -em (ȍ ó) neknj. pog. (slabša volnena) odeja
kôvter -tra m (ó) neknj. ljud. prešita odeja
móča -e ž, pojm. (ọ́) slaba letina zaradi ~e; star. Zemlja je potrebna ~e dežja; neobč. Odeja se je napila ~e mokrote, tekočine
nèrábljen -a -o (ȅá) ~ papir; še ~a odeja
nèrábljenost -i ž, pojm. (ȅá)
odêja -e ž (ȇ) prešita ~; neobč. bela ~ sneg; poud. iti pod ~o |spat|; skup. imeti dovolj ~e
pláhta -e ž (ȃ) ~ tovornjaka; knj. pog. (volnena) odeja; poud. ~e snega |manjše površine, pokrite s snegom|
plimó -ja m s -em (ọ̑) |odeja|
podsêdeln -a -o [də] (ȇ)
podsêdelni -a -o [də] (ȇ) vet. ~a odeja
podsêdlica -e in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: pokriti konja s ~o
prešít -a -o (ȋ) na kolenu ~e hlače
prešíti -a -o (ȋ) ~ smučarski jopič; ~a odeja
prešítost -i ž, pojm. (ȋ)
sváljkast -a -o (ȃ) ~a odeja
zasteníčen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~a odeja; ~a soba
zasteníčenost -i ž, pojm. (ȋ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
dláka -e
ž1.
nitast izrastek na koži sesalcev
2.
ed. več dlak, dlake kot snovna celota, ki je v zvezi s poraščenostjo kože pri sesalcih
odêja -e
ž tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje
odêjica -e
ž manjša odeja
pérnica -e
ž s perjem, puhom napolnjena odeja
prevléka -e
ž1.
del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernica 2.
kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delov 3.
plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino
váta -e
ž rahel skupek bombažnih vlaken
vatírani -a -o
prid. ki je podložen z vato, vatelinom
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bél Frazemi s sestavino bél:
bél kàkor pŕt,
bél kàkor répa,
bél kot kréda,
bél kot kŕpa,
bél kot lílija,
bél kot mléko,
bél kot plátno,
bél kot smŕt,
bél kot snég,
bél kot vósek,
béla celína,
béla kàkor nevésta,
béla karavána,
béla knjíga,
béla kot nevésta,
béla kúga,
béla lísa,
béla lísa na zemljevidu [čésa],
béla odêja,
béli ovrátniki,
béla smŕt,
béla súknja,
béli církus,
béli práh,
béli slòn,
béli slôni,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čákati [na] prínca na bélem kônju,
dóber kàkor béli krúh,
iméti béla jétra,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
izobésiti bélo zastávo,
jásno kot béli dán,
[kot] béla vrána,
nosíti bélo súknjo,
poglédati z bélim poglédom,
preobjésti se [bélega] krúha,
prínc na bélem kônju,
trgovánje z bélim blágom,
trgôvec z bélim blágom,
trgovína z bélim blágom,
v béli svét,
vítez na bélem kônju,
zaglédati béli dán
íti Frazemi s sestavino íti:
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
do žívega gré kómu kàj,
dóber glás gré o kóm/čém,
fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat,
gré kot Ílija,
gré kot šembílja,
in karavána gré dálje,
íti bòb iz krópa pobírat,
íti čému do dnà,
íti gôr k Jánezu,
íti [hudíču] v rìt,
íti k hudíču,
íti k vrágu,
íti kàkor po lóju,
íti kàkor po ólju,
íti kàkor tát,
íti kómu kàj adíjo,
íti kómu na jétra,
íti kómu na lím,
íti kómu na límanice,
íti kómu v pást,
íti kot Elíja,
íti kot namázano,
íti kot po máslu,
íti kot po žnórci kàj,
íti kot po žnóri kàj,
íti kot svéže žémlje,
íti kot vróče žémlje,
íti kot vróče žémljice,
íti med ángelčke,
íti med krilátce,
íti na bóben,
íti na jók in sméh kómu,
íti na kóga/kàj kot múha na méd,
íti na kopríve,
íti na lépše,
íti na lím,
íti na mínus dvá déci,
íti na nòž,
íti na róko kómu,
íti na rováš kóga/čésa,
íti na strán,
íti na vsè ali nìč,
íti na žívce kómu,
íti od Póncija do Piláta,
íti okóli ríti v žèp,
íti po copátah,
íti po zlù,
íti pod nòž,
íti pod odêjo,
íti pod rúšo,
íti pod vlák,
íti pred mátičarja,
íti pred oltár s kóm,
íti prek(o) trúpel,
íti proti tóku,
íti rákom žvížgat,
íti rákom žvížgat in ríbam góst,
íti rákom žvížgat in žábam góst,
íti rákovo pót,
íti ríčet píhat,
íti s kúrami spát,
íti s trebúhom za krúhom,
íti se Francóza,
íti se skriválnice [s kóm/čím],
íti se slépe míši [s kóm/čím],
íti [túdi] na kônec svetá,
íti v Canósso,
íti [v denár] kot méd,
íti [v denár] za méd,
íti v dím,
íti v fránže,
íti v horizontálo,
íti v Kanóso,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
íti v kŕtovo deželo,
íti v léta,
íti v lúknjo,
íti v ôgenj za kóga,
íti v Pánčevo,
íti v pást,
íti v [prodájo] kot méd,
íti v [promèt] za méd,
íti v ríčet,
íti v stáro želézo,
íti v trí pírovske,
íti v uhó,
íti v ušésa,
íti v vás h kómu,
íti v žéhto,
íti z glávo skozi zíd,
íti z lévo rôko v désni žèp,
íti za kóga po kôstanj v žerjávico,
íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom],
íti za nóhte kómu,
íti za nósom,
íti za račún brez krčmárja,
kàj gré v uhó,
kàj gré v ušésa,
krí je šlà kómu v glávo,
lasjé so šlì pokônci kómu,
naj gré tá kélih trpljênja mímo,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
pójdi(te) se solít,
pójdi(te) v ríčet,
za stólček gré kómu,
zvonôvi gredó v Rím
snéžen Frazemi s sestavino snéžen:
snéžna odêja
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
blazína1 -e ž
čȅp čépa m
čẹ̄pica -e ž
dẹ̑ka -e ž
dẹ́ti dẹ́nem dov.
dọ́ga1 -e ž
estrȃda -e ž
kȍc kóca m
kocína -e ž
kọ́vter -tra m
kúta -e ž
odẹ̑ja -e ž
pleníca -e ž
plẹ̑t -a m
plimọ̑ -ja m
pokrȍv -óva m
pọ̑lst polstȋ ž
razodẹ́ti -nem dov.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bodljìv, -íva, adj. 1) stößig: b. vol, Mur., Cig., Jan.; — 2) stachelig, stechend, Cig.; bodljiva odeja smreke, Vrt.; bodljive zeli, LjZv.
brȃn, -ȋ, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.-Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
odẹ̑ja, f. die Hülle, die Kleidung, Jan.; — die Decke, die Bettdecke; slaba, svilnata, tanka o.; — pren. der Deckmantel, Cig.; die äußere Schale (fig.), Cig.
sŕsən, -sna, adj. aus Thierhaaren: srsna odeja, C.
šabrāka, f. podsedelna odeja, die Schabracke.
zavoščíti, -ím, vb. pf. 1) (mit Wachs) beschmutzen: zavoščen hoditi, C.; — 2) z. se, wachsgelb werden: slamnate bilke odeja se je polagoma zavoščila, Vrt.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pokróuvec tudi pokróvec -vca m odeja: sznêg ide, i z-bêlim pokrôvcom pokrije lice zemlé KAJ 1870, 60; Pokrouvcze ſzi naprávla KŠ 1771, 817
pòplon -a m prešita odeja: Paplan; odejvka, poplon KOJ 1833, 168
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
arovnica [arovníca]
samostalnik ženskega spolana obeh straneh kosmata volnena odeja, žimnica
arovnik [arovník]
samostalnik moškega spolana obeh straneh kosmata volnena odeja, žimnica
deka [dẹ̑ka]
samostalnik ženskega spolaodeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu
PRIMERJAJ: farkeš, plahta
farkeš [fārkeš]
samostalnik moškega spolaodeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu
PRIMERJAJ: deka, plahta
guber [gūbǝr]
samostalnik moškega spolaodeja
koc [kȍc kóca]
samostalnik moškega spolaslabša, groba odeja; koc
kolter [kóu̯tǝr]
(kovter) samostalnik moškega spolaposteljna odeja
odeja [odẹ̑ja]
samostalnik ženskega spolaodeja
pernica [pẹ̑rnica]
samostalnik ženskega spolas perjem napolnjena odeja; pernica
plahta [plȃhta]
samostalnik ženskega spolaodeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu
PRIMERJAJ: deka, farkeš
storija [stōrija
]
samostalnik ženskega spolaodeja, preproga, iz ločja spletena zavesa
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
blek1 m, F3, aſsumentum, perſhitek, en perſhiti blek; cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; vetarementum, -ti, ena flika, ſtari blek od ſhulinou
deka ž, F6, cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; instragulum, -li, dèka, odeja; instratum, ſléherna odeja, ali odétva, koinṡka dèka; plagula, -ae, ena maihina ṡhtikana deka, ali ṡhpaleriza; stragula, -ae, vel stragulum, -li, ena dèka, ali ſléherna odeya; stragulum, ein decke. dèka, odeya
flika ž, F5, cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; laciniae corei, flike, ali ṡhupanzi; pittacium, -cÿ, tudi ena flika ledra. Jo:9.v.5; veteramentum, -ti, ena flika, ſtari blek od ſhulinou
konjski prid., F30, cabalinus, -a, -um, koinṡki; cynomia, -ae, konṡka muha; equinus, -a, -um, koynṡki; equisetum, koynṡki rèp; foenum graecum, koinṡka lezha; hippace, -ces, ſyr od kobile, konṡki ſyr; hippago, -nis, konṡka ladja, katero koinî vleizhejo, terṡhna ladja; instratum, ſléherna odeja, ali odétva, koinṡka dèka; seta equina, konṡka griva; veterinaria medicina, konṡka, ali ṡhivinska arznia; veterinarius, -rÿ, en tovornik: tudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konjski prid., F2, phelandrium kojnska kumena, kojnske morok. Scop. [Pohlin se je tu zmotil; navedeno ime ima Hacquet, n. m., str. 51: Wasserpferd Saamen, Roßfenchel, Pferdsaamen u. s. f. krainerisch: Koina Kumena, auch Konska morok, welches aber unsere Nachbarn die Illyrer glattweg morok nennen. Phellandrium aquaticum.]
odeja ž, F15, cento, -nis, flika per fliki, ena is vſih ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; dorsualia, odeje ṡa ṡhivino; gausape, gausapina, -ae, en kóz k'odeji; instragulum, -li, dèka, odeja; instratum, ſléherna odeja, ali odétva, koinṡka dèka; integumentum, -ti, odeja, pokrivalu; lodix, -cis, plahta, ali kolter, odeya; operimentum, odeja; storea, -ae, ſléherna odeya s'bizhja ſturjena, ſtora po laṡhku; stragula, -ae, vel stragulum, -li, ena dèka, ali ſléherna odeya; stragulata vestis, prelépa odeya; stragulum. ein decke. dèka, odeya; teges, -gis, ena ſorta odeye is bizhovja, ali mezizhja nariena; tegumen, vel tegumentum, -ti, odeya, odeitou; theca, -ae, plahta, ali odeya
odetva ž, instratum, ſléherna odeja, ali odétva, koinṡka dèka
pokrivalo s, F2, coperculum, pokrou, odétel, pokrivalu, pokrivazha; integumentum, -ti, odeja, pokrivalu
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
odeja -e ž odeja: vaſha poſtela, inu odeia im. ed. nej druſiga, kakor plemen shveplenskiga ognia (V, 631) ǀ otroka k' ſebi poloshy, saspy, s' odeio or. ed., ali roko, ali s' drugem glidam otroka saduſhy (II, 357)
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
odeja -e samostalnik ženskega spola
pokriv -a samostalnik moškega spola
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih
blazinica -e samostalnik ženskega spola s perjem, puhom napolnjena odeja; pernica
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
čez1 (čez, črez) prislov1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Terminološki slovar uporabne umetnosti
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
podsêdelna odêja -e -e ž
podsêdlica -e ž
šabráka -e ž
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
globínski micélij -ega -a m
pélet -a m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ablacíjsko obmóčje -ega -a s
aktívna mêjnica -e -e ž
geográfska snéžna mêja -e -e -e ž
júžni snég -ega snegá m
nabíti snég -ega snegá m
nèobnovljívi narávni vír -ega -ega -a m
nèsprijéti snég -ega snegá m
odêja prstí -e -- ž
pedosfêra -e ž
podnébna snéžna mêja -e -e -e ž
pŕst prstí ž
rastlínstvo -a s
regosól -a m
snég snegá m
snéžna mêja -e -e ž
snéžni odlòm -ega -ôma m
sprijéti snég -ega snegá m
súhi snég -ega snegá m
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
célec -lca m
drséči snég -ega snegá m
mêhki snég -ega snegá m
mêja snegá -e -- ž
nabíti snég -ega snegá m
nakódrana snéžna odêja -e -e -e ž
nèsprijéti snég -ega snegá m
nèstabílna snéžna odêja -e -e -e ž
nèustaljêna snéžna odêja -e -e -e ž
snéžna odêja -e -e ž
sprijéti snég -ega snegá m
sprožíti pláz spróžim -- dov.
stabílna snéžna odêja -e -e -e ž
velíka nevárnost plazôv -e -i -- ž
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
globôki snég -ega snegá m
homogéna snéžna odêja -e -e -e ž
kotaléči se snég -ega -- snegá m
léd ledú m
májhna nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž
mêja snegá -e -- ž
nèstabílna snéžna odêja -e -e -e ž
nèustaljêna snéžna odêja -e -e -e ž
polzéči snég -ega snegá m
splazíti -ím dov.
spolzéti -ím dov.
sprijéti snég -ega snegá m
stabílna snéžna odêja -e -e -e ž
tŕdi srénec -ega -nca m
velíka nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž
zdŕsniti -em dov.
zeló velíka nevárnost próženja snéžnih plazôv -- -e -i -- -- -- ž
zmérna nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž
znátna nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
belec ► ˈbėːl’c -a m
deka ► ˈdẹka -e ž
kovter ► ˈkuːtėr -tra m
odeja ► ȯˈdėːja -e ž
pernica ► ˈpẹːrn̥ca -e ž
prešiti ► pˈreːšit preˈšiːjen dov.
Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini
kocen kocna
samostalnik moškega spola
kóːcn̥
volnena odeja
kóːcn̥ je pa cìəu̯ ađ ọ́ːne
odeja odeje
samostalnik ženskega spolaađẹ́ːja
odeja
ˈzej mìː jmàːma kòːcne .. pa prìəđ sa mẹ́ːlẹ ađẹ́ːje pˈrou̯ đƀẹ́ːle m̥ pa ˈtəšče
đvìə ađẹ́ːje
s tọ̀ːte ọ́ːne sa đẹ́ːwalẹ . aˈđẹje
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Snežna kepa
Zanima me, kako se imenuje metoda, pri kateri učenec o nalogi najprej razmišlja sam. Ko nalogo reši, pridobi konkretno izkušnjo, vedenje, spretnost, ki ji sledi vnovičen razmislek, tokrat v paru ali skupini. Uporabljata se zvezi snežena kepa in snežna kepa . Katero zvezo bi priporočali vi?
Število zadetkov: 192