anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áuč medmet1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bèv medmetposnema govorjenje koga, ki spregovori le redko, na kratko
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] 1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
êj in èj medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
2. uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav
3. navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi pokazati, da pri kom česa ne odobrava
4. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, ki ga navadno zbudi spomin na kaj
5. navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, negotov
6. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot stcslov. ei, hrv., srb. ȇj, češ. ej, lat. eia, gr. eĩa
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] 1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala1.1. kar spominja na tako pokrivalo
2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta2.1. ta del gobe kot hrana, jed
3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mèv medmetFRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema mačje mijavkanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
òpa medmet1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, napako2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
3. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, kaj spozna, zagleda3.1. ponazarja spoznanje, preobrat v mišljenju
4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpā < ↑hopa, deloma (kakor ngr. ópa, óp) prevzeto iz tur. hop
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led. ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
purístičen purístična purístično pridevnik [purístičən] 1. navadno slabšalno ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno čistunski 1.1. navadno slabšalno ki kaže, izraža tako prizadevanje; SINONIMI: navadno slabšalno čistunski
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. puristisch, glej ↑purist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve] 1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skomíg skomíga samostalnik moškega spola [skomík skomíga] 1. gib z rameni navzgor in navzdol
2. ekspresivno izražanje nevednosti, dvoma ali sprijaznjenosti, navadno z gibom z rameni navzgor in navzdol
ETIMOLOGIJA: ↑skomigati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sonét sonéta samostalnik moškega spola [sonét] pesem iz dveh kvartin in dveh tercin, sestavljenih navadno iz jambskih enajstercev
STALNE ZVEZE: magistralni sonet, repati sonet ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. sonetto in provans. sonet iz stfrc. sonet ‛(v verzih peta) pesmica’, iz son ‛glas, zvok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola 1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti] 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: ↑vršati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo] 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost] 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.