biró -ja m z -em (ọ̑) oditi iz ~a iz urada, pisarne; turistični ~ turistična poslovalnica
bóg vé kám [kv] nedol. prisl. zaim. zv. (ọ̑ ẹ̑ á/ȃ) oditi ~ ~ ~
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ●~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
búšiti -im dov. búšenje (ú ȗ) Voda ~i iz votline; poud.: ~ iz hiše |hitro oditi, planiti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušiti ob koga/kaj Val ~i ~ skalo se s silo zadene
čím2 in čim mer. prisl. (ȋ) s primernikom delati ~ hitreje; skrbeti za ~ večji pridelek; ~ bolj približati; ~ dalj oditi; ~ manj govoriti; ~ prej popraviti; ~ več doseči
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
demonstratívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ oditi iz protesta
devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; dv. dóma in -ôva -ôv; mn. -ôvi -ôv, v drugem pomenu tudi dómi (ọ̑)
1. oditi od, z ~a; dobiti pismo od ~a |od domačih|; dostava na ~ |na stanovanje|; poročiti se na ~ |na posestvo, domačijo|; gosp. delo na ~u; vznes.: bojevati se za ~ za domovino; zadnji ~ grob
2. zdravstveni ~; kazensko-poboljševalni ~; ~ onemoglih, za onemogle
dooráti -ôrjem in dooráti -órjem dov., nam. dooràt; dooránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) ~ in oditi domov
doprášati tudi doprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) pokr. kaj vse ~ in oditi povprašati, vprašati
doprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se
doprêsti -prêdem in doprésti -prédem dov., nam. doprèst/doprêst in doprést/doprèst; drugo gl. presti (é; ẹ́) kaj ~ nit; ~ in oditi
dovolíti -vólim dov. dovôli -íte; dovôlil -íla, dovôlit, dovóljen -a; (dovôlit) (í/ȋ ọ́)
1. komu kaj Otroku vse ~i; ~ učencu oditi, da odide
2. Dovolite, da vam čestitam; Dovolite, moje ime je XY
dovolíti si -vólim si (í/ȋ ọ́) kaj ~ ~ neslano šalo; Dovolil bi si opozoriti na nova dejstva
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
francósko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po francósko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~; poud. oditi ~ ~ |brez slovesa|
ganíti in gániti -em dov. gáni -íte in -te; gánil -íla, gánjen -a; gánjenje; (gánit) (í/ȋ/á á) koga/kaj z/s čim ~ gledalce z igro; pešaj.: ~ z roko narediti gib; ~ roko premakniti; poud. ~ dekletu srce |vzbuditi njeno naklonjenost|
ganíti se in gániti se -em se (í/ȋ/á á) z nikalnico stati in se ne ganiti; poud. ne ~ ~ iz hiše več dni |iti, oditi|
íhtasto nač. prisl. (í/ȋ) ~ oditi ihtavo
izmakníti in izmákniti -em dov. izmákni -te in -íte; izmáknil -íla, izmáknit, izmáknjen -a; izmáknjenje; (izmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ podstavek, zagozdo; omilj. ~ denar, uro |ukrasti|; izmakniti komu kaj ~ fantu roko |odmakniti|; ~ otroku igračo |neopazno vzeti|
izmakníti jo in izmákniti jo -em jo (í/ȋ/á á) poud. |na skrivaj oditi|: ~ ~ iz hiše
izmakníti se in izmákniti se -em se (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ nevarnosti, odgovoru; ~ ~ sosedu, policiji
izmázati -mážem dov. -al -ala in -ála, -an -ana (á ȃ) poud. |spraviti iz neprijetnega, zapletenega položaja|: koga Na sodišču ga je izmazal
izmázati se -mážem se (á ȃ) poud. ~ ~ iz sobe |na skrivaj, neopazno oditi|; ~ ~ iz težav |rešiti se|
izmúzniti se -em se dov. izmúznjenje (ú ȗ) komu/čemu Kladivo se mu je izmuznilo iz rok; poud. ~ ~ nadzorstvu, zasedi |izogniti se|; poud. ~ ~ iz hiše, na dvorišče |na skrivaj, neopazno oditi|
izplazíti se in izpláziti se -im se in izpláziti se -im se dov. izplázi -te in -íte in -i -ite; izplázil -íla in -il -ila, izplázit, izplázen -a; izplázenje; (izplázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ izpod omare; poud. ~ ~ iz sobe |neslišno, neopazno oditi|
iztihotápiti -im dov. iztihotápljen -a; iztihotápljenje (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ pismo iz zapora; ~ ranjenca iz bolnišnice
iztihotápiti se -im se dov. (á ȃ) poud. |skrivaj, neopazno oditi|: iz česa ~ ~ ~ hiše
izvíti -víjem dov., nam. izvít/izvìt; izvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ vijak z izvijačem; izviti kaj iz česa ~ roko iz prijema; izviti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. izviti iz koga kaj ~ ~ osumljenca priznanje |spretno, vsiljivo doseči|
izvíti se -víjem se (í) komu Skušala se mu je izviti; izviti se iz česa ~ ~ ~ prijema; poud.: ~ ~ ~ sobe |tiho oditi|; ~ ~ ~ zadrege, zagate |rešiti se|; brezos. Govoriti moram z vami, se ji je izvilo iz ust |je s težavo rekla|
jádro -a s (á; ȃ) razviti ~; poud. ~a v pristanišču |jadrnice|; šalj. še o pravem času dvigniti, razpeti ~a |oditi|
kdó vé kám nedol. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑ ẹ́ á/ȃ) oditi ~ ~ ~
kopíto -a s (í) konjsko ~; dati čevlje na ~; poud.: predavati vse po enem, istem ~u |na enak, isti način|; pobrati šila in ~a |vzeti vse svoje stvari in oditi|
krádoma nač. prisl. (ȃ) neobč. (na) skrivaj: ~ oditi, se priplaziti
kreníti krénem dov. krêni -íte; krênil -íla; (krênit) (í/ȋ ẹ́) ~ z glavne ceste na kolovoz; ~ s prave poti; ~ po pravih poteh; redk.: ~ proti vasi oditi, iti; ~ na pot odpraviti se; redk. kreniti z/s čim ~ z glavo premakniti glavo
láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)
máhniti -em in mahníti in máhniti -em dov. -i -ite in máhni -te in -íte; -il -ila in máhnil -íla, máhnjen -a; máhnjenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) leno ~ z roko; mahniti komu ~ prijatelju v pozdrav; poud. mahniti koga/kaj ~ nasprotnika s palico |udariti|; poud. mahniti po kom/čem jezno ~ ~ volu |udariti|
máhniti jo -em jo in mahníti jo in máhniti jo -em jo (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ v mesto
môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|
momènt -ênta m (ȅ é) knj. pog. trajati samo ~ trenutek, hip; izbrati pravi ~ čas; ●na ~e se ustaviti kdaj pa kdaj; v ~u oditi takoj, hitro; fiz. vrtilni ~ navor; publ. pomembni ~i v novejši zgodovini dejavniki, okoliščine
mrák -a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|
mŕkniti -em dov. mŕknjenje (ŕ ȓ) Luna je mrknila; poud.: Nasmeh na licih mu je mrknil |izginil, se izgubil|; ~ iz hiše |na skrivaj, neopazno oditi|
nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjige
nameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|
naravnáti -ám dov. naravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ merilno vrvico; ~ klimatsko napravo na toplo; redk. ~ puško nameriti; naravnati koga/kaj na kaj ~ daljnogled na vrhove; ~ pogovor na določeno vprašanje
naravnáti se -ám se (á ȃ) Slika na ekranu se je naravnala; pokr. gor. ~ ~ spat nameniti se, oditi
nèopázno nač. prisl. (ȅá) ~ oditi
nèopážen1 -a -o (ȅȃ) ~ oditi; ~e zasluge
nèopáženost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nèpovráten -tna -o (ȅá; ȅȃ) neobč. ~i časi nepovrnljivi; vznes. oditi na ~o pot |umreti|
nèpovrátnost -i ž, pojm. (ȅá; ȅȃ)
nèprostovóljno nač. prisl. (ȅọ́) ~ oditi
nergáje nač. prisl. (ȃ) slabš. ~ oditi |nezadovoljno, godrnjaje|
nèutolážen1 -a -o (ȅȃ) ~ otrok; oditi ~
nèutoláženost -i ž, pojm. (ȅȃ)
neznáno2 povdk. (á) komu Ni mu bilo ~, da ga ne marajo; oditi ~ kam; stanovati ~ kje
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
nós -ú in nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel
odbrusíti1 in odbrúsiti -im dov. odbrúšenje; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj ~ konico
odbrusíti jo in odbrúsiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |iti, oditi|: Ko je to slišal, jo je hitro odbrusil
odcapljáti -ám dov.; drugo gl. capljati (á ȃ) manjš., poud. ~ za materjo |nerodno oditi|; slabš. ~ domov |oditi|
oddivjáti -ám dov. oddivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) Konji so oddivjali iz hleva; poud. ~ iz hiše |hitro oditi|
odfrléti -ím dov. odfrlênje; drugo gl. frleti (ẹ́ í) Listi so odfrleli po zraku; poud. ~ iz sobe |hitro oditi|
odgúgati se -am se tudi odgúgati se -ljem se dov. -aj se -ajte se tudi -i se -ite se; odgúganje (ú; ȗ; ú; ȗ) Ladja se je odgugala od brega |gugaje se odpeljala|; ~ ~ iz gostilne |gugaje se oditi|
odíti -ídem dov. -i -ite; odšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ domov; ~ v trgovino nakupovat; knj. pog. ~ po francosko brez slovesa; olepš. ~ za zmeraj |umreti|; ~ v pokoj upokojiti se; oditi komu/čemu poud. Kazen ti ne ~e |zagotovo boš kaznovan|
odklatíti in odklátiti -im tudi odklátiti -im dov. odklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ jabolko sklatiti
odklatíti se in odklátiti se -im se tudi odklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) slabš. ~ ~ po svetu |oditi, odpraviti se|
odklopotáti -ám in odklopotáti -óčem dov. odklopotánje; drugo gl. klopotati (á ȃ; á ọ́) poud. ~ iz hiše v prevelikih coklah |ropotaje oditi|
odkolovrátiti -im dov. odkolovrátenje (á ȃ) poud. ~ iz gostilne |nerodno, okorno oditi|
odkoráčiti -im dov. odkoráčenje (á ȃ) poud. ~ iz sobe |počasi, lenobno oditi|
odkorákati -am dov. odkorákanje (ȃ) ~ izpred vojašnice; poud. ~ iz dvorane |oditi|
odkotalíti -ím dov. odkotálil -íla, nam. odkotalít/odkotalìt; odkotaljênje; drugo gl. kotaliti (í/ȋ í) kaj ~ kolo
odkotalíti se -ím se (í/ȋ í) Sodi so se odkotalili po bregu; slabš. ~ ~ skozi vrata |počasi, nerodno oditi|
odkrásti se -krádem se dov., nam. odkràst se; drugo gl. krasti (á ȃ) poud. po prstih se odkrasti iz hiše |skrivaj, pritajeno oditi|
odkréhati -am dov. odkréhanje (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ iz sobe |odkašljujoč se oditi|
odkréhati se -am se (ẹ́; ẹ̑) slabš. |odkašljati se|
odkrevsáti -ám dov. odkrevsánje; drugo gl. krevsati (á ȃ) poud. |počasi, težko oditi|: ~ na dvorišče
odkuríti jo in odkúriti jo -im jo dov. odkúrjenje; drugo gl. kuriti (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|
odlésti -lézem dov., nam. odlést/odlèst; drugo gl. lesti (ẹ́ ẹ̑) Kača je odlezla; poud. previdno ~ iz sobe |počasi oditi|
odlomástiti -im dov. odlomástenje (á ȃ) poud. |hrupno oditi|
odluščíti in odlúščiti -im dov. odlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ krasto; odluščiti kaj od česa ~ kamenje od zidu; odluščiti kaj z/s česa ~ zrna koruze s storža
odluščíti se in odlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Omet se je na več krajih odluščil; poud. odluščiti se od česa ~ ~ ~ gruče |ločiti se, oditi|
odmáhati -am in odmáhati tudi odmaháti -am dov. odmáhanje in odmahánje; drugo gl. mahati (á; á/á á) komu ~ potnikom v slovo
odmáhati jo -am jo in odmáhati jo tudi odmaháti jo -am jo (á; á/á á) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ po mestu
odmajáti -májem tudi odmájati -em tudi odmájati -am dov. odmajánje tudi odmájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) redk. ~ na vprašanje odkimati; redk. odmajati kaj z/s čim ~ klin z udarci omajati
odmájati se -májem se tudi odmájati se -em se tudi odmájati se -am se (á á; á; á; á ȃ) poud. ~ ~ iz sobe |počasi oditi|
odmakníti in odmákniti -em dov. odmákni -te in -íte; odmáknil -íla, odmáknit, odmáknjen -a; odmáknjenje; (odmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ desko; poud. ~ pete |oditi; pobegniti|; odmakniti kaj od česa ~ omaro od stene
odmakníti se in odmákniti se -em se (í/ȋ/á á) ~ ~ dva koraka nazaj; odmakniti se komu/čemu ~ ~ družbi; odmakniti se od koga/česa ~ ~ ~ načrta
odmaršírati -am dov. odmaršíranje (ȋ) Polk je odmarširal; poud. ~ iz sobe |vzravnano, odločno oditi|
odmótati -am tudi odmotáti -ám dov. odmótanje tudi odmotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) kaj ~ mrežo; neobč. ~ vrvico odviti; poud. ~ problem |rešiti, razrešiti|
odmótati se -am se tudi odmotáti se -ám se (ọ́; ọ̑; á ȃ) poud. ~ ~ iz hiše |počasi, nerodno oditi|
odmotovíliti -im dov. odmotovíljenje (í ȋ) poud. |počasi, nerodno oditi|
odpeketáti -ám tudi odpeketáti -éčem dov. odpeketánje; drugo gl. peketati (á ȃ; á ẹ́) Konja sta odpeketala; šalj. ~ v službo |oditi|
odpetáti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt; odpetánje; (-àt) (á ȃ) poud. |oditi|
odplazíti se in odpláziti se -im se in odpláziti se -im se dov. odplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ do zavetja; poud. ~ ~ po prstih |brez šuma, pritajeno oditi|
odplésati in odplesáti -pléšem dov. odplesánje; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ ples; poud. ~ v hišo |lahkotno oditi|
odracáti -ám dov. odracánje; drugo gl. racati (á ȃ) Račke so odracale k vodi; slabš. ~ domov |zibaje se oditi|
odríniti -em dov. odrínjen -a; odrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ radovedneže; poud. ~ tekmeca s položaja |spraviti|; odriniti koga/kaj od česa ~ čoln od brega; odriniti koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom; poud. odriniti komu kaj za kaj Za posestvo mu je odrinil lepo vsoto |dal, plačal|; ~ kolegom težje naloge |dati, naložiti|; poud. ~ od doma, na izlet |oditi, odpraviti se|
odríniti se -em se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ stene bazena; pravilno se odriniti
odrómati -am dov. odrómanje (ọ̑) ~ na Brezje; poud. ~ v širni svet |odpotovati, oditi|
odskakljáti -ám dov. odskakljánje; drugo gl. skakljati (á ȃ) manjš. Žaba je odskakljala proti mlaki; poud. ~ v kuhinjo |lahkotno oditi|
odstopícati -am dov. odstopícanje (í; ȋ) poud. ~ proti vratom |oditi s kratkimi koraki|
odstraníti in odstrániti -im dov. odstráni -te in -íte; odstránil -íla, odstránit, odstránjen -a; odstránjenje; (odstránit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) kaj z/s čim ~ madež z vodo; publ. ~ direktorja odstaviti; ~ napake odpraviti; odstraniti čemu kaj ~ češnjam peclje
odstraníti se in odstrániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) publ. tiho se odstraniti oditi, umakniti se
odštorkljáti -ám dov. odštorkljánje; drugo gl. štorkljati (á ȃ) poud. ~ po stopnicah |nerodno, okorno oditi|
odšvedráti -ám dov. odšvedránje; drugo gl. švedrati (á ȃ) poud. ~ po stopnicah |nerodno, počasno oditi|
odtihotápiti -im dov. odtihotápljen -a; odtihotápljenje (á ȃ) kaj ~ zavoj v avto
odtihotápiti se -im se (á ȃ) ~ ~ iz hiše |skrivaj, neopazno oditi|
odvihráti -ám dov. odvihránje; drugo gl. vihrati (á ȃ) poud. |hitro, razburjeno oditi|
odvléči -vléčem dov.; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ hlod z dvorišča; poud. Po predstavi so ga odvlekli v gostilno |s silo odpeljali|
odvléči se -vléčem se (ẹ́) poud. |s težavo oditi|
okrevalíšče -a s (í) oditi v ~
óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše
óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|
óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|
óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
ónstránstvo -a s (ọ̑á; ọ̑ȃ) verjeti v ~o; omilj. oditi v ~ |umreti|
opozorílo -a s (í) prebrati ~; pojm. kljub ~u oditi na nevarno pot
osàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) poud.: ~a ženska |zbadljiva, zadirčna|; ves ~ oditi |slabe volje, nerazpoložen|
osátost -i ž, pojm. (á) poud.
ósemléten -tna -o [sə] (ọ́/ọ̑ẹ̑) ~ deček; komaj ~ oditi od doma
ósemlétni -a -o [sə] (ọ́/ọ̑ẹ̑) ~a osnovna šola
papá2 smer. prostor. prisl. (á/ȃ) otr. iti ~ |iti stran, oditi|
pár2 mer. prisl. (á) knj. pog. nekaj, nekoliko: povedati ~ besed; oditi za ~ dni
patrúlja -e ž (ú) policijska ~; oditi na ~o |v izvidnico|
pêta -e tudi pêta -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ̑) zasukati se na ~i; čevlji z nizko, visoko ~o; splesti nogavico do ~e; ~ pluga, kose; nizk. iztegniti ~e |umreti|; poud.: odmakniti, odnesti ~e |oditi, pobegniti|; biti trn v ~i komu |biti deležen odklonilnega odnosa|; poštenjak od pet do glave |zelo pošten|; biti komu za ~ami |zasledovati ga|
petnájst2 -ih glav. štev. (á) star ~ let; s ~imi ovcami
petnájst -ih m, ž, s mn. (á; á) oditi ob ~ih |ob 15. uri; ob 15h; ob 15.00|; ob dvajset(ih) ~ |ob 20.15; ob 2015|
píhniti -em dov. píhnjen -a; píhnjenje (í ȋ) ~ skozi cev; pihniti koga/kaj ~ prah z mize; knj. pog., poud. ~ gamsa ubiti, ustreliti
píhniti ga -em ga (í ȋ) šalj. Ta ga pa ~e |je zabaven, domiseln|
píhniti jo -em jo (í ȋ) šalj. ~ ~ čez mejo |iti, oditi|
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
pobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. poberó, nam. pobràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ kamenje z njive; poud.: Bolezen ga je zelo pobrala |zelo je shujšal|; ~ pete |oditi, pobegniti|; knj. pog. Omare ~ejo preveč prostora zasedejo; pobrati komu kaj ~ otroku igrače
pobráti jo -bêrem jo (á é) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|: ~ ~ ob pretepu
pobráti se -bêrem se (á ȇ) ~ ~ s tal; slabš. ~ ~ od doma |oditi|; knj. pog. ~ ~ po bolezni opomoči si
pobrísati -bríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; pobrísanje; (í ȋ) kaj z/s čim ~ mizo s krpo; ~ prah
pobrísati jo -bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ pred policijo |oditi, zbežati|
pobrusíti in pobrúsiti -im dov. pobrúšenje; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj ~ koso; pobrusiti kaj ob kaj Mula je pobrusila kopito ob tla; pokr. Petelin je pobrusil in utihnil zapel
pobrusíti jo in pobrúsiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) pokr. oditi, zbežati
pocedíti -ím dov. pocédil -íla, nam. pocedít/pocedìt; drugo gl. cediti (í/ȋ í) knj. pog., poud. kaj ~ nekaj besed med jokom |s težavo reči, povedati|; ~ celo steklenico vina |popiti, izpiti|
pocedíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|
pocedíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se mu je pocedila iz nosa
pocítrati -am dov. (ȋ) poud. koga/kaj ~ svoje stvari in oditi |vzeti, odnesti|; zmer. Vrag te pocitraj
pocítrati jo -am jo (ȋ) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|
pocvírnati jo -am jo dov. (ȋ) neknj. pog. oditi, zbežati
podáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. podásta in podáta; 2. os. mn. podáste in podáte; drugo gl. dati (á) komu/čemu kaj ~ gostu klobuk; podati kaj ~ učno snov |razložiti|; publ. ~ predlog predlagati
podáti se -dám se (á) Strop se je od starosti podal |upognil|; star. ~ ~ na pot oditi, odpraviti se; nedov., neobč. podati se komu/čemu Kratka frizura se ji ~a ji pristaja; podati se k/h čemu Šal se ~a k obleki
podúrhati jo -am jo dov. (ȗ) neknj. pog. hitro oditi, zbežati
pofúliti -im dov. pofúljen -a; pofúljenje (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. |vzeti, ukrasti|: komu kaj ~ nakupovalki denarnico
pofúliti jo -im jo (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. |skrivaj oditi, pobegniti|
pograbíti in pográbiti -im in pográbiti -im dov. pográbljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje; ~ klobuk in oditi; poud.: Pograbil ga je obup |postal je obupan|; ~ povabilo z obema rokama |sprejeti|; ~ razgrajače |prijeti|
poklapán -a -o; bolj ~ (á) poud.: ~ klobuk |pomečkan, potlačen|; oditi ves ~ |potrt, pobit|
poklapánost -i ž, pojm. (á) poud.
pokósiti -im dov. -en -ena (ọ́) kaj ~ enolončnico; ~ in oditi na delo
pôldan -dnéva [u̯d] m (ȏ ẹ̑) delati od jutra do ~eva; okoli ~eva, proti ~evu oditi; zazvoniti ~; neobč. sonce v ~u v zenitu; star. proti ~u obrnjen gozd proti jugu
pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit
pomúzniti se -em se dov. pomúznjenje (ú ȗ) poud. ~ ~ iz sobe |na skrivaj, neopazno oditi|; poud. ~ ~ ob novici |z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos|
ponòs -ôsa m, pojm. (ȍ ó) človek brez ~a; biti komu v ~; poud.: s ~om oditi |ponosno|; On je ~ mesta |Mesto je ponosno nanj|
popíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; popíhanje (í) kaj ~ prah s knjig; popihati komu kaj ~ otroku buško
popíhati jo -am jo (í) knj. pog., poud. ~ ~ domov |oditi, zbežati|; knj. pog., poud. popihati jo komu ~ ~ policistom uiti
popôkati -am dov. -an -ana (ȏ) neknj. pog. vzeti, pobrati: koga/kaj ~ svoje stvari in oditi
poslúšno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ oditi, ubogati
posmolíti -ím dov. posmólil -íla, nam. posmolít/posmolìt; posmoljênje; drugo gl. smoliti (í/ȋ í) kaj ~ les
posmolíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ iz hiše |skrivaj, neopazno oditi|
posmúkati -am tudi posmúkati -smúčem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; -an -ana; posmúkanje (ú; ú) kaj ~ liste z vej; poud. ~a vse, kar mu pride pod prste |ukrade|
posmúkati jo -am jo (ú) knj. pog., poud. |skrivaj, neopazno oditi|
pospéšen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) oditi s ~im korakom
pospéšeni -a -o (ẹ̑) ~o gibanje
pospéšenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|
potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati
potèp -épa m, pojm. (ȅ ẹ́) oditi na ~
potêpsti se -têpem se dov. -i se -íte se; potépel se potêpla se, -èpst se/-êpst se; (-èpst se/-êpst se) (é) poud. |iti, oditi se potepat|: Fant se je spet potepel
povêlje -a s (é; ȇ) izdati ~; ~ o aretaciji; oditi na ~; pokazati ~ |listino|; voj. dnevno ~
povêljstvo -a s, skup. (ȇ) člani ~a; števn. oditi na ~; pojm. ~ nad četo; pod ~om generala
pôzno čas. prisl. -êj(š)e (ó; ȇ) ~ priti; oditi ~ popoldne; ~ v noč; pripeljati se uro pozneje; Tak ni bil ne prej ne pozneje; oddati nalogo najpozneje v enem letu
prásniti -em dov. prásnjen -a; prásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je prasnila; prasniti z/s čim po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud.: ~ iz sobe |steči, švigniti|; ~ v smeh |zasmejati se|
prásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |iti, oditi|
prásniti se -em se (á ȃ) ~ ~ do krvi; poud. Patrulji sta se prasnili |se spopadli|
práznik1 -a m (á) čestitati k ~u, za ~, ob ~u; priti na ~; za ~e oditi kam; ob ~ih se obiskovati; božični ~i; državni, kulturni ~; ~ dela |1. maj|; poud. Izid knjige je bil zanj velik ~ |veliko zadovoljstvo|
pretepèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ človek; poud. oditi kot ~ pes |ponižno, nesamozavestno|
pretepênost -i ž, pojm. (é)
primórati -am dov. -an -ana; primóranje (ọ̑) koga/kaj ~ prišleca oditi; ~ nezaželenega gosta, da odide; primorati koga/kaj v kaj ~ trgovca v popuščanje; primorati koga k/h čemu ~ pričo k molku
prizoríšče -a s (í) osvetliti ~; publ. oditi na ~ požara |kraj, prostor, kjer je požar|
protéstno nač. prisl. (ẹ̑) ~ oditi s sestanka
sedemnájsti -a -o [də] vrstil. štev. (á) biti v ~em letu; oditi ob ~i uri |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~o ‹17.› stoletje |1601—1700|
sedemnájsta -e [də] ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 17. uri|
sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film
sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|
sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|
v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič
síla1 -e ž, pojm. (í)
1. ~ trenja, vetra; ~ volje; na ~o odpreti vrata s silo; klic v ~i |sporočilo|; neobč. v smrtni ~i stiski, nevarnosti; poud.: delati, storiti komu ~o |siliti, prisiljevati koga|; z zadnjimi ~ami se vrniti |komaj, zelo težko|; od ~e natančen človek |zelo|; za ~o govoriti angleščino |bolj slabo|; po vsej ~i hoče oditi |vsekakor|; publ. narediti kaj po ~i razmer ker ni (bilo) druge izbire, prisilno; poud. Slišati je, da je bolan. -Oh, ni ~e |ni hudo|
2. vodilna gospodarska ~; vojaške ~e; zgod. ~e osi; ~ zaščitnica |država|; biti gonilna ~ društva |gibalo|; publ.: delovna ~ delavci; jedrske ~e države z jedrskim orožjem; ~e reda policija, vojska
skápati1 -am in skápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; skápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) Voda je skapala s strehe
skápati se -am se in skápati se -ljem se (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) poud. ~ ~ iz hiše |v presledkih oditi|
skapljáti -ám dov. skapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) Voda je skapljala z drevja
skapljáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ iz hiše |v presledkih oditi|
skídati -am dov. -an -ana; skídanje (í ȋ) kaj ~ gnoj; ~ hlev počistiti, očistiti; ~ sneg; kaj iz česa ~ gnoj iz hleva; skidati čemu ~ živini
skídati se -am se (í ȋ) nizk. |iti stran, oditi|
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
skrivàj nač. prisl. (ȁ) ~ se sestajati; redk. ~ ugibati, kako se bo izteklo na tihem
na skrivàj tudi naskrivàj nač. prisl. zv. (ȁ)
1. ~ ~ oditi; ~ ~ se ozreti
2. redk. prikrito, na tihem: ~ ~ mu je žal, da se ni bolj potrudil
skrívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ delovati; star. ~ oditi na skrivaj
slátina -e ž, snov. (ȃ) piti ~o; rogaška ~; števn. oditi k ~i |k izviru|; prakt.sp. Tri ~e in en brizganec, prosim tri kozarce slatine
smejé nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) ~ oditi iz sobe
snídenje -a s, pojm. (ȋ) neobč. srečanje: ~ s prijateljem; števn. oditi na ~
splazíti se in spláziti se -im se in spláziti se -im se dov. splázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ v zavetje; poud.: ~ ~ od doma |neslišno, neopazno oditi|; ~ ~ v hišo |neslišno, neopazno priti|
spôkati -am dov. -an -ana; spôkanje (ȏ) neknj. pog. koga/kaj ~ vsiljivca iz hiše nagnati, spoditi; ~ in oditi pripraviti prtljago
spôkati se -am se (ȏ) neknj. pog. oditi, odpraviti se
správiti -im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti; šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti; poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce; spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosede
správiti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|
stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ȋ) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet|
stísniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi|
stísniti se -em se (í ȋ) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi
stopíti2 in stópiti -im dov. stópi -te in -íte; stópil -íla, stópit; (stópit) (í/ȋ/ọ́ ọ̑) ~ na stopnico in se ustaviti; poud.: ~ na trdna tla |postati bolj stvaren|; ~ po zdravnika |oditi|; ~ pred javnost, v javnost |začeti delovati v javnosti|; publ.: ~ pred matičarja poročiti se; Osebne težave so stopile v ozadje postale manj pomembne; ~ v pokoj upokojiti se; ~ v veljavo začeti veljati; stopiti komu/čemu na kaj ~ kači na glavo; ~ plesalki na nogo; poud. ~ nepridipravu na prste |onemogočiti ga|
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
takój in takòj mer. prisl. (ọ̑; ȍ)
1. čas. ~ se lotiti dela; ~ oditi; Otroci, ~ spat; ~ jutri se oglasim; Samo kaj pripomniš, pa je ~ vse narobe
2. mestov. prostor. tik: sedeti ~ pri vratih; ~ za hišo stoji kozolec
takràt ko podr. vez. zv. (ȁ) v časovnih odvisnikih ~ ~ je najbolj zanimivo, moramo oditi
tjàkaj kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) star. tja, tjale: Pot ~ je naporna; oditi ~
trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
trinájsti -a -o vrstil. štev. (á) ~ rojstni dan ‹13.›; oditi ob ~ uri |ob 13. uri; ob 13h; ob 13.00|; ~o stoletje |1201—1300|
trinájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) delati do ~e |do 13. ure|
tujína -e ž (í) oditi v ~o
ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|
ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|
ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci
ubrísati ubríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; ubrísanje (í ȋ) sleng. koga Tiho, če ne te ~em udarim
ubrísati jo ubríšem jo (í ȋ) sleng. hitro oditi, steči: ~ ~ za kom
ubrísati se ubríšem se (í ȋ) star. Nebo se je ubrisalo zjasnilo
ucedíti jo -ím jo dov. ucédil jo -íla jo, nam. ucedít jo/ucedìt jo; drugo gl. cediti (í/ȋ í) poud. |hitro oditi, steči|: ~ ~ proti koči; ~ ~ za bežečima
ucvréti jo ucvrèm jo dov., nam. ucvrèt jo/ucvrét jo; drugo gl. cvreti (ẹ́ ȅ) knj. pog., poud. |hitro oditi, steči|: ~ ~ po pomoč; ~ ~ za žeparjem
udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|
udréti se udrèm se tudi udréti se udêrem se dov., 3. os. mn., neobč. uderó se, -ì se -íte se tudi -i se -íte se; udŕl se -a se, -èt se/-ét se, udŕt -a; udŕtje; (-èt se/-èt se) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Streha se je udrla; udreti se komu/čemu Živalim so se od stradanja udrle lakotnice; poud. Iz nosa se mu je udrla kri |je začela silovito teči|; brezos. Udrlo se mu je do kolen
udréti jo udrèm jo tudi udréti jo udêrem jo (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) knj. pog., poud. |hitro steči, oditi|: ~ ~ proti domu
ukrásti ukrádem dov., nam. ukràst; ukrádenje; drugo gl. krasti (á ȃ) komu/čemu koga/kaj ~ popotniku denarnico; poud.: Ukradla ji je fanta |prevzela|; ~ življenju košček sreče |pridobiti si|
ukrásti se ukrádem se (á ȃ) poud.: ~ ~ iz hiše |neopazno oditi|; ~ ~ v dvorano |prikrasti se|
ukresáti ukréšem dov. ukresánje; drugo gl. kresati (á ẹ́) kaj ~ iskro; poud. ~ kako neumnost |narediti|
ukresáti jo ukréšem jo (á ẹ́) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ po bližnjici
ukresáti se ukréšem se (á ẹ́) Iz oblakov so se ukresale strele
upíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; upíhanje (í) kaj razgrebsti žerjavico in ~ ogenj |s pihanjem narediti, da zagori|
upíhati jo -am jo (í) star. oditi, zbežati
uprásniti -em dov. uprásnjen -a; uprásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je uprasnila oprasnila; ~ vžigalico prižgati
uprásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ iz hiše
urézati uréžem dov. -an -ana; urézanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ koga v prst; ~ obleko; poud.: ~ koga čez hrbet |udariti|; ~ koračnico |zaigrati|; poud. urezati po kom/čem ~ ~ sovražniku |začeti streljati|; poud. Mošt že ~e |je rezen, rezkega okusa|
urézati jo uréžem jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|
urézati se uréžem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ do krvi; poud. ~ ~ pri računanju |zmotiti se|
usékati -am dov. -an -ana; usékanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prehod med skalami; poud. usekati koga po čem ~ pretepača po glavi |udariti|; poud. usekati po kom/čem ~ ~ sovražniku |napasti ga|; poud. ~ mimo pri presoji težav |ne zadeti bistva|
usékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|: ~ ~ proti domu
usékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v roko; knj. pog. ~ ~ pri štetju zmotiti se; poud. usekati se z/s kom/čim ~ ~ s policijo |spopasti se|
ustríči ustrížem dov., nam. ustrìč/ustríč; ustríženje; drugo gl. striči2 (í) koga/kaj ~ otroka |pri striženju raniti|
ustríči jo ustrížem jo (í) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ domov
užaloščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ sorodnik; oditi ~
užaloščênost -i ž, pojm. (é)
užgáti užgèm dov., nam. užgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) poud. koga/kaj ~ fanta |močno udariti|; poud. užgati po kom/čem ~ ~ konjih |močno udariti|; ~ ~ sovražniku |začeti močno streljati|
užgáti jo užgèm jo (á ȅ) knj. pog., poud. |hitro oditi, zbežati|
véčen -čna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ obstoj; poud.: ~i prepiri |pogostni, neprijetni|; ~a zvestoba |trajajoča do konca življenja|; nevtr.: ~o vesolje; Snov je ~a; publ. ~o mesto |Rim|; poud. To oblačilo je ~o |zelo dolgo uporabno|
véčni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ led; poud. ~ mladenič |moški mladostnega videza|; ver.: ~ ogenj pekel; ~o življenje
véčno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) iskanje ~ega v življenju
na véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ se skrivati |večno|
za véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ oditi v tujino |za zmeraj|
véčnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ vesolja; omilj. oditi v ~ |umreti|; poud. čakati celo ~ |zelo dolgo|
verjéten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ izgovor; Take posledice niso ~e; neobč. Njegova strpnost je ~a prepričljiva, iskrena
verjétno -ega s, pojm. (ẹ́) meje ~ega
verjétnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ domneve; mat. razpredelnica ~i; po vsej ~i oditi; števn. navesti vse ~i
vrág si ga védi1 vpraš. člen. zv. (ȃ ẹ́) poud. |kdo ve|: oditi ~ ~ ~ ~ kam; ~ ~ ~ ~ kaj vse so morali prestati; v medmetni rabi ~ ~ ~ ~, morda pa le ni tako hudo
vsèêno1 dop. prisl. (ȅé) Bil je dober delavec, a je moral ~ oditi; Čeprav so bili utrujeni, so ~ šli naprej; Svetoval ji je, da naj bo ~ previdna
vzvihráti -ám dov. vzvihránje; drugo gl. vihrati (á ȃ) Zastava ~a v sunku vetra; poud.: ~ iz hiše |razburjeno oditi|; ~ za vsako malenkost |zelo se razburiti|; vzvihrati kaj Veter je vzvihral zastave; poud. vzvihrati komu kaj ~ dekletu čustva |razvneti|
zaklobuštráti -ám dov. zaklobuštránje; drugo gl. klobuštrati (á ȃ) poud. kaj ~ podatke |zamešati, pomešati|; poud. ~ v hišo |počasi, okorno oditi|
zakopáti -kópljem tudi zakopáti -ám dov. zakopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ vodovodno cev; Samica ~e jajca; poud.: ~ roke v žepe |globoko potisniti|; ~ bojno sekiro |končati bojevanje, spor|; poud. zakopati koga/kaj v koga/kaj ~ dekle v nesrečo |spraviti|; ~ trpljenje vase |molčati o svojem trpljenju|
zakopáti se -kópljem se tudi zakopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ v mivko; ~ ~ med pernice; poud. ~ ~ v odročen kraj |iti, oditi|; poud. zakopati se v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno, veliko delati|
zaplávati -am dov. zaplávanje (ȃ) V globoki vodi je zaplaval; poud. ~ iz sobe |lahkotno, mirno oditi|; poud. zaplavati v kaj ~ ~ težaven položaj |zaiti|
zaprašíti -ím dov. zaprášil -íla, nam. zaprašít/zaprašìt; zaprašênje; drugo gl. prašiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ sobo pri pometanju; kmet. ~ gosenice
zaprašíti se -ím se (í/ȋ í) Razstavljeni predmeti so se zaprašili; poud. ~ ~ po bregu |steči, hitro oditi|; poud. zaprašiti se v koga/kaj ~ ~ ~ delo |prizadevno, navdušeno se lotiti dela|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|
zaradi [poudarjeno zarádi] predl. z rod.
1. ~ megle letalo ni vzletelo; ne nastopiti ~ poškodbe; biti v skrbeh ~ otrok
2. skopati jarke ~ osušitve zemljišča za osušitev; govoriti z ljudmi ~ volitev glede; v prislovni rabi Jezili so se, vendar samo ~ lepšega |ne zares|
3. ~ nas lahko še ostanete; Ali smem oditi? -Zaradi mene
4. v vezniški rabi Niso se dobro pripravili, ~ tega so tekmo izgubili zato
zbrísati zbríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; zbrísanje (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ otroka z brisačo; zbrisati kaj iz česa ~ gnoj iz rane izbrisati
zbrísati jo zbríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. |zbežati, oditi|
zbrísati se zbríšem se (í ȋ) ~ ~ do suhega
zdévati -am in zdévati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -al -ala tudi -ála; -an -ana; zdévanje (ẹ́; ẹ́) star. dati, zložiti: kaj ~ stvari iz kovčka; ~ snope v kozolec
zdévati se -am se in zdévati se -ljem se (ẹ́; ẹ́) star. oditi: Počasi so se zdevali iz sobe
zdírjati -am dov. (í; ȋ) Konj se je odvezal in zdirjal; poud. ~ iz sobe |steči, hitro oditi|
zdírkati -am dov. (ȋ) poud. |zelo hitro steči, oditi|: Časnikarji so zdirkali za predsednikom
zdrvéti -ím dov.; drugo gl. drveti (ẹ́ í) Avto je zdrvel po cesti; poud. ~ po stopnicah |hitro oditi|; zdrveti v kaj ~ v prepad; poud. ~ ~ gospodarski polom |hitro se mu približati|
zlomástiti -im dov. zlomástenje (á ȃ) ~ skozi gozd; poud. ~ po stopnicah |silovito, hrupno oditi|
zmajáti zmájem tudi zmájati -em tudi zmájati -am dov. zmajánje tudi zmájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) z/s čim ~ z glavo; star. zmajati koga/kaj Zmajala sta ga jok in vpitje omajala; Potres je zmajal tla zamajal
zmajáti se zmájem se tudi zmájati se -em se tudi zmajáti se -am se (á á; á; á; á ȃ) poud. ~ ~ iz gostilne |opotekajoč se oditi|
zméraj čas. prisl. (ẹ̑) ~ se mu mudi; imeti ~ zadnjo besedo; Tu je ~ vlažno; poud.: ~ in povsod hoče biti zraven |ob vsaki priložnosti|; priti ~ ob istem času |vsakokrat|; ~ znova |pogosto|; °Še ~ je med najboljšimi Še je med najboljšimi; oditi, ostati za ~; °~ slabši čedalje; omilj. za ~ zaspati |umreti|
zvihráti -ám dov.; drugo gl. vihrati (á ȃ) Zastava ~a; poud.: Pomiriti koga, da ne ~a |se ne razburi, razjezi|; ~ iz sobe |hitro, razburjeno oditi|; zvihrati kaj Veter ~a zastavo