Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
- iz gastronomije plačilo za strokovno odprtje in strežbo buteljčnega vina
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: kupci, ki jim je kvaliteta pomembnejša od cene, pogosto obiskujejo ekotržnico; odprtje ekotržnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bíti brez fícka [v žêpu], do zádnjega fícka, ne dáti niti fícka, ne dobíti niti fícka, ne iméti niti fícka, ostáti brez fícka [v žepu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
- 1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
- 2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
- 1. pripovedovanje zgodb ob ilustracijah na miniaturnem odru v obliki lesenega okvirja, po izvoru iz Japonske
- 1.1 miniaturni oder za tako pripovedovanje SINONIMI: butaj
- 1.2 kot pridevnik ki je v zvezi s takim pripovedovanjem zgodb SINONIMI: kamišibajski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
- kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bíti kàj/kdó na kvadrát, kàj/kdó na kvadrát
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kinematograf, kjer istočasno predvajajo filme v več dvoranah: gradnja, odprtje multikina; trgovski center s sodobnim multikinom; dokumentacija, načrt za multikino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
béla odêja, íti pod odêjo, snéžna odêja, zlésti pod odêjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
odpréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) Padalo se ni odprlo; poud. odpreti se komu/čemu ~ ~ novim idejam |jih sprejeti|; ~ ~ prijatelju ob kozarcu vina |postati zaupljiv|; brezos., knj. pog. Končno se mu je odprlo |je začel dojemati, spoznavati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
glagolnik od odpreti: odprtje vrat / odprtje otroškega igrišča / odprtje razstave, zasedanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
držáti se kóga/čésa kot pijàn plóta, držáti se kóga/čésa kot pijánec plóta, iméti kaj za plótom, ne vídeti čez plót, rásti kot kopríva [za plótom], skakánje čez plót, skakáti čez plót, skočíti čez plót, skók čez plót, vídeti préko svôjega plóta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Na vas se obračam, da bi pridobila strokovno mnenje glede uporabe besed odprtje – odprtost v kontekstu odpiralnega časa.
Kako je pravilno zapisano oziroma ali je zelo narobe, če uporabim naslednji zapis: odprtost knjižnice med prazniki* (sledi še urnik ...) Ali je bolj pravilno da uporabim naslednji zapis: odprto med prazniki* (sledi še urnik)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nanašajoč se na popkulturo: odprtje centra urbane kulture je za številne obiskovalce popkulturnih dogodkov dogodek leta; popkulturna ikona / popkulturni fenomen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
- 1. dejanje, postopek, pri katerem se odpre, odstrani zaščitni ovoj, škatla okoli blaga, izdelkov
- 2. dejanje, pri katerem se odpre in pospravi prtljago po potovanju
- 3. pogovorno pretvorba datoteke iz stisnjenega formata
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk
- slovésno prisl.:
držal se je zelo slovesno; slovesno izjaviti, obljubiti; dan državnosti so slovesno proslavljali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
skupaj s kom voditi, upravljati: sovodila sta odprtje razstave; sovoditi dnevnik, pogovor / sovoditi bend, skupino; sovoditi projekt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Ali je ustrezno, da v naslednjih primerih sledimo SSKJ2 in uporabljamo osredotočiti se (namesto osrediniti se), otvoritev in odprtje razstave ter bodoči zdravniki (namesto prihodnji)? Ali bi po tem zgledu morali uporabljati tudi zdaj namesto sedaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Zanima me, katera beseda se priporoča v primerih, kot so osrediniti se/osredotočiti se, otvoritev/odprtje razstave, bodoči/prihodnji zdravnik (zdaj še študent medicine).
V SP 2001 je v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti z ležečimi črkami napisano osrediniti se, kar pomeni, da je ta v knjižnem jeziku nevtralna ali navadnejša dvojnica.
V SSKJ2 v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti ni nobenega kvalifikatorja, ki bi označeval zaznamovanost te besede, v slovarskem sestavku z geslom osrediniti pa je v pomenski razlagi za podpičjem sopomenka osredotočiti se, kar v skladu z Uvodom v SSKJ2 (člen 49) pomeni, da je beseda za podpičjem »nadrejeni (po rabi močnejši) […] sinonim«. Ali to torej pomeni, da je po SSKJ2 bolje/priporočljivo/nevtralneje uporabljati osredotočiti se? Mimogrede, priporočanje glagola osrediniti se (po SP) se mi zdi puristično.
V primeru otvoritev je v SP primer otvoritev razstave opremljen s kvalifikatorjem pešajoče, nevtralnejše je po SP odprtje razstave, v SSKJ2 pa je primer nezaznamovano naveden v obeh slovarskih sestavkih otvoritev in odprtje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Zanima me raba pridevnika prihodnji/bodoči npr. v besedni zvezi prihodnji/bodoči zdravniki? E. Kržišnik (SSJLK 2014: 24) je v svojem članku Prihodnost in bodočnost v slovenščini (http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/50_SSJLK/Krzisnik_nova.pdf) napisala, da je prihodnost izpodrinila bodočnost, da pa se bodoči uporablja v nekaterih besednih zvezah (kolokacijah) ob samostalnikih s pomenom 'funkcija človeka', npr. bodoči učitelj/šef/gimnazijec …
V SP je v slovarskem sestavku z geslom bodoči na začetku napisano tako: bodoči zet; bodoči rod prihodnji. Ležeče zapisana dvojnica, ki je po SP nevtralna oz. navadnejša, se torej nanaša samo na primer bodoči rod in pomeni 'naslednji', v primeru bodoči zet pa je bolje ohraniti pridevnik bodoči, kajne? V SSKJ2 pa tudi primer bodočirodovi v sestavku z geslom bodoči ni zaznamovan. V Gigafidi se prihodnji učitelj pojavi 23-krat, bodoči učitelj pa 239-krat.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
- sestra (zakonskega) partnerja ali sorojenčeva (zakonska) partnerka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
- 1. neformalno podkožno maščobno tkivo pri živali, zlasti pri prašiču
- 1.1. neformalno to tkivo pri prašiču kot hrana, jed
- 2. neformalno podkožno maščobno tkivo pri človeku
- 3. neformalno, ekspresivno zelo debela, obsežna knjiga, publikacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. spëch ‛slanina, salo’, sorodno z nem. Speck, stnord. spik ‛kitovo salo’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
štiripasovna cesta: gradnja, izgradnja štiripasovnice; odprtje novega odseka štiripasovnice; zožitev štiripasovnice v dvopasovnico; križišča, nadvozi na štiripasovnicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
naročilo banki za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa, fin. direktna obremenitev: plačevati položnice preko trajnika, po trajniku; odprtje, vodenje trajnika; stroški trajnika / dogovoriti se za trajnik; bančni trajnik
♦ jezikosl. nesestavljeni trajnik trajni glagol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
1. hitro zaprtje in odprtje oči: brez trena strmeti v kaj; niti s trenom ni izdal bolečine / komaj opazen tren oči
// hiter gib, premik: tren obrvi, trepalnic
2. ekspr. trenutek, hip1: vse je trajalo le tren; samo za tren je premišljeval / v trenu je bila pri njem zelo hitro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:
- Vsak dan ali kadar si zaslužite, prejmete darilo.
- Ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno, zaustavite računalnik.
V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)
Kaj pa v obratnem vrstnem redu?
- Darilo prejmete vsak dan ali kadar si zaslužite.
- Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Zakaj se izven nadomešča z zunaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Prosim, če mi lahko pojasnite, kako je z zapisom letnice na javnem vabilu (plakatu) za odprtje razstave in na vabilu, ki ga pošiljamo gostom ali medijem. Zapišemo na primer:
Odprtje razstave bo v torek, 11. februarja 2014 ...
Je 2014 dovoljeno zapisati ali moramo letnico izpustiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: ob drugem zehu je vstal in odšel / širok zeh
2. star. zehanje: zeh se je spremenil v smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: kratek, krčevit zehljaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.