dòlidjáti -dènem dov.
1. odložiti: priszilo dolidjáti rimszko-nemsko czaszarszko Koróno KOJ 1848, 118; jasz moje rad doli denem BKM 1789, 8b; doli dejmo vſze bremen KŠ 1771, 694; Doli dejte ſztároga csloveka KŠ 1754, 191; doli dejte i vi vſza eta KŠ 1771, 608; pren. je on ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109
2. odstaviti: so Jozsefa I. dolidjáli KOJ 1848, 104; I, gda bi nyega doli djáo, zbüdo nyim je Dávida KŠ 1771, 382
3. dati, izročiti: Düſo mojo za tébe doli denem KŠ 1771, 313; kaj je on za náſz ſzvojo düſo doli djáo KŠ 1771, 731; 'Zitek je za náſz doli djao BRM 1823, 101; Gotov szem Dolidjáti ete 'zitek KAJ 1848, 417
dòlidjáni -a -o
1. narejen, zapisan: pri králeszkom notarosi dolidjánom obszojnom testamenti AIP 1876, br. 3, 2
2. pripravljen: doli mi je djána korouna pravicze KŠ 1771, 652
dòlidjáni -a -o sam. izročeni: moje doli Djáno obarvati KŠ 1754, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

dolipostaviti -im dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odložiti dov., F9, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; degravare, teṡhavo naloṡhiti, ali odloṡhiti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti, odloṡhiti; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; seponere, odloṡhiti, odſtaviti, na ſtrán poſtaviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odsadíti, -ím, vb. pf. = odstaviti (otroka ali tele od sesca), Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odstaviti dov., F4, abláctare, od ſeſza djati, odſtaviti, odlozhiti; deponere, doli poſtaviti, odſtaviti, doli poloṡhiti; omittere, vun ſpuſtiti, od ene rizhy puſtiti, odſtaviti, ṡamuditi, puſtit ſtati, s'myrom puſtiti; seponere, odloṡhiti, odſtaviti, na ſtrán poſtaviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odstaviti -im dov. odstaviti: ſo oblaſt imeli Krajle odſtavit nedol., inu poſtavit tiga, kateri je Mashnikom dopadil (IV, 34) ǀ Shkoff Faimoshtra odſtavi 3. ed. (IV, 352) ǀ en punt uſtane zhes Krajla, ga otſtavio 3. mn. (III, 534)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odstaviti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odstávljati, -am, vb. impf. ad odstaviti; 1) wegstellen, abstellen; lonce o.; — 2) absetzen, des Dienstes entlassen; — 3) abspenen; — krava odstavlja, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) abwendig zu machen suchen: o. koga od ženitve, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

odstavljen deležnik

PRIMERJAJ: odstaviti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

odvreči dov. odstaviti: G. Bug je tebe odvergil del. ed. m, inu eniga druſiga ſa Krajla poſtavil (V, 479) ǀ G. Bug je bil poprej Judesha is ſtola oduergil del. ed. m, inu potle tiga Svetiga Mathia je bil poſtavil (III, 193)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

položiti dov., F19, adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati, polig pogarniti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; dependere, doli viſſiti, tudi vagati, ali na vago poloṡhiti; deponare, doli poſtaviti, odſtaviti, doli poloṡhiti; imponere, obloṡhiti, notar poloṡhiti, naloṡhiti, navaliti, natakniti; indere, notar poloṡhiti, djati, ṡkraniti; interponere, v'meis djati, v'meis poſtaviti, poloṡhiti; intergerere, v'meis perneſti, ali poloṡhiti; manum mittere in furem, rokó na tatú poloṡhiti; ponere, poſtaviti, djati, poloṡhiti; proponere, naprei derṡhati, naprei poſtaviti, poloṡhiti, naprei vṡèti, namiſliti; reclinare, perſloniti, poloṡhiti,; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi, takeſhnu blagú ſe tudi k'enimu méſtu k'rokam poloṡhy; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; superponere, verhu poſtaviti, verhu poloṡhiti; vim inferre, poſyliti, ſylo délati, rokè na eniga poloshiti, ali poſtaviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

səsə̀c, -scà, m. die Zitze, die fleischige Erhöhung der weiblichen Brust; tele ne prime sesca; tele od sesca, das noch saugende Kalb, Lašče-Levst. (Rok.); žrebec pri sescu, das Saugfohlen, DZ.; od sesca dejati = odstaviti, Dict.; — tele prvega sesca, das erste Kalb einer Kuh, Ig (Dol.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

sesec m, F10, abláctare, od ſeſza djati, odſtaviti, odlozhiti; agnus subrumus, jagne per ſeszi; mamilla, -ae, mamma, -ae, ṡhivina, vime, ſeſzi, zuṡiki, ſeſzi; mamosus, -a, -um, perſaſt, s'velikimi ſeſzi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; ruma, -ae, zuṡiz, vime, ſeṡzi; subrumus, -mi, enu jagne per ſeṡzi, kateru ſhe ṡiṡá, inu nei odſtavlenu; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

z'mirom (zmirom) prisl., F7, gradum sistere, obſtati, ſe vſtaviti, s'myrom ſtati; inerrans, -tis, nepremaknên: inerrantes stellae, te s'myram ſtojezhe ṡvéṡde; interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram darṡhati; omittere, vun ſpuſtiti, od ene rizhy puſtiti, odſtaviti, ṡamuditi, puſtit ſtati, s'myrom puſtiti; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sistere, vſtaviti, ṡmyrom ſtati, ṡaderṡhati, poſtaviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zamuditi dov., F6, frustrare, ogolufati, ṡamuditi, ṡgubiti; negligere, ṡamuditi, ṡaṡhtentati, ṡapustiti, nemarati; negligi, ṡaſtati, ṡamuditi; omittere, vun ſpuſtiti, od ene rizhy puſtiti, odſtaviti, ṡamuditi; remorari, ṡamuditi, vbraniti, perderṡhati, pozhakovati, gori derṡhati; retardare, ſe ṡaṡhtentati, ṡapoṡniti, ṡamuditi, kaſnú opraviti, ṡakaſniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.