Tiskanje

ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...

izmetálka -e [tudi izmetau̯ka] ž (ȃ)
zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah:

jezíti2 -ím nedov., jêzi in jézi (ī í)
1. delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: jeziti reko; skali sta jezili narasli tok; pren. barikade mu jezijo pot
// delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo: z delavci je jezil naraslo vodo; jeziti povodenj
2. delati, da se kaj ne širi, narašča: jeziti inflacijo

jezíti se

nabirati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje:

voda v strugi se zaradi kamenja in lesa jezi

kondénzen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kondenzat: kondenzna voda / kondenzni lonec priprava, ki omogoča odtekanje kondenzata iz parovoda

krí1 krví ž (ȋ)
1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj krvi; izgubil je veliko krvi; dati, odvzeti kri za preiskavo; izkašljati, pljuniti kri; s krvjo oblit obraz; strjena kri; kaplja krvi; sladek okus krvi; sestavine krvi; ugotavljanje alkohola, sladkorja v krvi; rdeča kot kri; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / človeška, živalska kri / kri kroži (po telesu); poganjati kri po žilah; toplota krvi / bolezen krvi; izločanje krvi s sečem / poskušal je ustaviti kri odtekanje krvi / brisati kri madeže od krvi; biti oškropljen s krvjo / čevelj ga je ožulil do krvi / komarji pijejo, sesajo kri / ekspr. s krvjo zalite oči / dajalec, darovalec krvi; zaloga (človeške) krvi / ekspr.: žejen krvi; krvi žejen / nadev iz riža in krvi
// nav. ekspr. ta tekočina človeškega organizma, katere izguba pomeni izgubo življenja: darovati, dati, žrtvovati kri (za svobodo); povsod so puščali svojo kri / na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; tudi v tej deželi teče kri ljudje se borijo in umirajo; dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; s krvjo so si priborili svobodo s človeškimi žrtvami; do zadnje kaplje krvi se bomo borili dokler bo še kdo živ; preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje
2. nav. ekspr. ta tekočina pri človeku kot nosilec
a) vitalnosti, temperamenta: skušal je krotiti svojo kri / čisto brez krvi je / z oslabljenim pomenom: bil je burne in nagle krvi; hladne, hude krvi je; po naravi je mirne, nemirne krvi / vroča kri ga je spravila iz ravnotežja / osebe v romanu imajo premalo krvi niso prepričljive
b) čustvenega stanja, vznemirjenosti: kri mu je prekipela, vrela, zavrela; vino mu je razvnelo kri / z oslabljenim pomenom: takšna dejanja povzročajo hudo kri; ohranite mirno kri
c) spolnosti, spolnega nagona: kri ga blodi, meša, mu ne da miru; kri se mu je umirila / z oslabljenim pomenom je mrzle, vroče krvi
č) nekaterih značajskih lastnosti, posebnosti: tako ravnanje mu je v krvi / očetova kri se je začela buditi v njem / z oslabljenim pomenom: potepuške krvi ni mogel zatajiti; nekaj vojaške krvi ima / neukrotljiva lovska kri
3. nav. ekspr., s prilastkom izraža
a) narodno, sorodstveno pripadnost: ima nekaj arabske, ciganske krvi v sebi; iste krvi sva; ta človek je naše krvi / je mešane krvi njegovi starši, predniki so različnih narodnosti, ras / zatajil je lastno kri svojega otroka; vznes. kri njene krvi njen otrok
b) socialno, poklicno pripadnost: gosposke, plebejske, plemenite krvi je / modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu
● ekspr. kri je kri sorodstvena povezanost je trdna, močna; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. kri mu je planila, udarila v glavo zelo je zardel; ekspr. tako dejanje opere le kri dejanje je odpuščeno le, če je kdo od storilcev ubit, umorjen; ekspr. kri mu je šla, silila, stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; ekspr. kri ji je zastala, zledenela (v žilah) zelo se je prestrašila; ekspr. to je postalo meso in kri se je uresničilo; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi; biti (ležati) v krvi biti (ležati) ranjen in krvav; ekspr. v krvi, s krvjo zatrt upor z velikimi človeškimi žrtvami; vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
♦ anat. arterialna kri iz arterije; venozna kri iz vene; med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza; naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija; transfuzija (krvi)

odlív -a m (ȋ)
1. glagolnik od odliti ali odlivati: odliv odvečne tekočine / zmanjšati odliv sladke vode v morje odtok, odtekanje
2. publ. odhod, odhajanje drugam: odliv delavcev iz tovarne; velik odliv prebivalstva z dežele odseljevanje, odselitev / odliv volilnih glasov zmanjšanje, izguba
// prehajanje zlasti denarja drugam: odliv deviz, zlata v tuje države; odliv sredstev iz sklada
3. zastar. oseka: zaradi odliva ladja ni mogla pristati
4. knjiž., zastar. ulitek, odlitek: izdelovati odlive / poškodovati mavčni odliv kipa

odtekálka -e ž (ȃ)
zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah: dotekalka in odtekalka

odtékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od odtekati: odtekanje vode s pobočij / pospešiti odtekanje zraka / odtekanje delovne sile

peskolòv -ôva m (ȍ ō)
grad. naprava, ki preprečuje odtekanje peska, listja v kanalizacijo: voda teče skozi peskolov

uredíti -ím dov., urédil (ī í)
1. narediti, da pride kaj v določen red: urediti gradivo, znamke; urediti glede na vrednost; urediti po abecedi, velikosti / urediti arhiv
♦ mat. urediti enačbo narediti, da si sledijo členi enačbe po določenem redu
// v zvezi z v narediti, da pride kaj v določen red tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: urediti besede v stavke, pesmi v zbirko / urediti ljudi v vrste; urediti se v kolone / urediti cvetje v šopek
2. narediti, da pride kaj v stanje
a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urediti grobove; urediti zanemarjen park; urediti si lase, obleko; zgodaj je vstal, se uredil in odšel; elegantno se urediti / urediti sobo po lastnem okusu
b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urediti zemljišče za gradnjo / urediti hudournik, da ne poplavlja / urediti dotekanje in odtekanje vode
c) ki ustreza potrebam, predpisom: urediti uradne knjige, sezname
3. narediti, da nastane, kar izraža dopolnilo: v naši ulici so uredili novo trgovino; urediti si stanovanje na podstrešju / urediti nekdanji hlev v delavnico preurediti
4. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urediti poročilo, spis / urediti knjigo, revijo, zbornik / jezikovno, tehnično urediti
5. narediti, da pride kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urediti gospodarstvo, družbene razmere / urediti medsebojne odnose
// z določitvijo pravil narediti, da pride kaj v določen red: urediti koledar; urediti pisavo, pravopis
6. narediti, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: urediti dostavo pošte, redno plačevanje stanarine / urediti s predpisom, z zakonom
7. ekspr. narediti, da postane kaj ločeno, jasno, sledeče si po določenem redu: urediti svoja čustva, misli; vtisov s potovanja si še nisem uredil
8. narediti, da pride kaj v stanje, kot se želi, mora biti: stvar, zadevo je treba urediti; urediti vse glede prenočišča, v zvezi s potovanjem / urediti medsebojne obveznosti, ekspr. račune; urediti spor, vprašanje rešiti, odpraviti / glede plačila uredi z blagajnikom; koliko sem dolžen? Bova že uredila bova že poravnala, boš že plačal / urediti formalnosti opraviti
// narediti, kar je potrebno, da se lahko uresniči, kar izraža dopolnilo: uredi, da se bova lahko mirno pogovorila / urediti vse za beg, poroko

uredíti se

priti v stanje, skladno s pravili, zahtevami:

razmere v državi, gospodarstvu so se uredile

/ njihovi medsebojni odnosi so se uredili

//

priti v stanje, kot se želi, mora biti: zadeva se je uredila / nesoglasja so se uredila; vprašanje njegove pokojnine se še ni uredilo

●

vreme se je uredilo izboljšalo in ustalilo; ekspr. rad bi se uredil, pa ga razganja sla po življenju rad bi zaživel v skladu z družbenimi, moralnimi pravili; knjiž. v stari hiši sta se kar udobno uredila namestila

urejèn

-êna -o

1.

deležnik od urediti:

lepo urejen park

živeti v skromnih, a urejenih razmerah

ne skrbi, stvar je urejena

abecedno, časovno urejen

urbanistično urejen kraj

●

vojaščino imam urejeno v zvezi z njo nimam obveznosti

♦

mat. urejena množica

2.

ki se drži določenega reda, pravil:

urejen človek

idejno, moralno urejen

prisl.: urejeno izgledati

zajezíti -ím dov., zajêzi in zajézi; zajézil (ī í)
1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: vaščani so zajezili potok / kamenje je zajezilo studenec
// narediti oviro, pregrado vodi, usmeriti jo: zajeziti povodenj
2. narediti, da se kaj ne širi, narašča: zajeziti epidemijo, požar / zajeziti dolgove / zajeziti rast prebivalstva / zajeziti jezo, strah koga

zajezíti se

nabrati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje:

voda se je zajezila in vdrla v hiše

/ množica se je zajezila pred vrati

zajezèn

-êna -o:

zajezen rečni tok

diatríba samostalnik ženskega spola

izrazito oster, kritičen zapis ali govor

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. diatribe, frc. diatribe, nem. Diatribe iz lat. diatriba ‛učena diskusija, šola’, iz gr. diatribḗ ‛odtekanje časa, služba, študij, pogovor’ iz diatríbō ‛polzeti, odtekati’

izmetálka -e ž (ȃ) žival. |odprtina za odtekanje vode|

odtékati -am nedov. -ajóč, -áje; odtékanje (ẹ̑) Voda po nevihti le počasi ~a; redk. Kri ~a iz rane teče; publ. S teh področij ~a veliko delovne sile odhaja
odtékati se -am se (ẹ̑) Obešeno perilo se ~a

jezíti2 -ím nedov.

kaj delati, nameščati oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje

SINONIMI:

zajezovati

odtekálka -e ž

zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah

SINONIMI:

zool. izmetalka

odtékanje -a s

GLEJ SINONIM: odtok, odtok

zajezítev -tve ž

postavitev ovire, jeza, ki preprečuje, ovira odtekanje

SINONIMI:

nar. zajeza

katȃr -ja m

prọ̑stata -e ž

odtehmal [odtẹ̄hmal] prislov

odslej, od tega trenutka

PRIMERJAJ: odtekanje

odtek [odtȅk odtẹ́ka] samostalnik moškega spola

odtekanje

PRIMERJAJ: odtekanje

odtekanje [odtẹ̑kanje] samostalnik srednjega spola

odtekanje

PRIMERJAJ: odtek

žleb [žlẹ̑b žlebȗ] samostalnik moškega spola

žleb, tj. manjši kanal za odtekanje vode

oteik, otekanje gl. odtek odtekanje

kápa -e ž

barbakána -e ž

naklónski betón -ega -a m

sella balnearis -e -- ž

posóda za odkrívanje sátov -e -- -- -- ž

površínsko curljánje -ega -a s

talnínski izolátor -ega -ja m

klepati ► kˈleːpat kˈlẹːpl’en nedov.

žabica ► ˈžaːbėca -e ž

Kako naglasimo velelnik glagola »jeziti«: jézi ali jêzi?

Ali je v velelniku glagola jeziti se -- jezi (npr. Ne jezi se, no!) res široki e, kot je navedeno v SP, ali je ozki e? Večini govorcev se zdi izgovor s širokim e nenavaden. In kako to besedo izgovorimo v imenu igre človek, ne jezi se?

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovenski etimološki slovar³

Slovar Pohlinovega jezika

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Kamnarski terminološki slovar

Terminološki slovar betonskih konstrukcij

Terminološki slovar uporabne umetnosti

Čebelarski terminološki slovar

Geološki terminološki slovar

Kostelski slovar

Jezikovna svetovalnica