Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bifurkácija -e ž (á) knjiž. cepljenje na dvoje, razcep: bifurkacija študija
♦ anat. bifurkacija sapnika; geogr. bifurkacija odtok vode z enega področja v dve porečji
čebèr -brà tudi čèber -bra [čəb] m (ə̏ ȁ; ə̀) večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode; čeber za pranje z odprtino za odtok vode
● ekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi
četverokápnica -e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode
dotòk -óka m (ȍ ọ́) glagolnik od dotekati ali doteči: pospešiti dotok krvi; dotok bencina; dotok in odtok vode / zagotoviti reden dotok finančnih sredstev; dotok študentov na pravno fakulteto; dotok mladih ljudi v mesto
dvókápen -pna -o prid. (ọ̑-ȃ) arhit., v zvezi dvokapna streha streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode
dvókápnica -e ž (ọ̑-ȃ) arhit. streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode: za kmečko hišo je najbolj primerna dvokapnica
ênokápen -pna -o prid. (ē-ȃ) arhit., v zvezi enokapna streha streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode
ênokápnica -e ž (ē-ȃ) arhit. streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode: lopa je pokrita z enokapnico / streha enokapnica
izlív -a m (ȋ) 
  1. 1. kraj, kjer se potok ali reka izliva: urediti izliv Ljubljanice v Savo; mesto ob izlivu reke / lijakasti izliv reke
  2. 2. glagolnik od izliti:
    1. a) izliv tekočine
      ♦       med. izliv krvi nabiranje krvi v podkožju in drugih mehkih delih; izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
    2. b) bil je vajen njenih čustvenih izlivov; motili so ga taki histerični izlivi ljubezni / brati, poslušati pesniške, srčne izlive
  3. 3. posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: zliti umazano vodo v izliv
izliválnik in zliválnik -a m (ȃ) knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik
izlívek -vka m (ȋ) posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: izliti pomije v izlivek; kamnit izlivek
♦ biol. tekočina, ki se izbrizga, izteče pri spolni nadraženosti
kanálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje
♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro
klávničen -čna -o prid. (ȃ) redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni
korítnica -e ž (ȋ) grad. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za odtok vode ob robu cestišča: vgraditi koritnice ob cesti
liják -a m (á) 
  1. 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka
    ●     ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda
    // kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku
  2. 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi
    ♦     agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo
možgáni -ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ) 
  1. 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih / kupiti telečje možgane / ocvrti možgani; pren., ekspr. več kot sto možganov je napeto čakalo, kaj bo povedal
  2. 2. nav. ekspr. to živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: ta misel mu je šla, šinila skozi možgane; to se mu je vtisnilo v možgane; plod bolnih možganov
  3. 3. knjiž., navadno z rodilnikom najpomembnejši, vodilni ljudje v kaki organizaciji, gibanju: možgani podjetja; okupator je skušal ujeti možgane revolucije
    // inteligenca, zlasti raziskovalci: močen je odtok tehničnih možganov; raziskovalni centri so producirali veliko možganov / beg možganov iz ene države v drugo
  4. 4. publ., navadno v zvezi elektronski možgani (elektronski) računalnik: elektronski možgani so analizirali milijone podatkov; projekti elektronskih možganov
    ●     ekspr. možgani se mu kisajo, mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. možgani so mu začeli hitro delovati začel je hitro misliti; ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati; ekspr. možgane rahljati komu pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. danes mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti; ekspr. v njegovih možganih se je prižgala lučka doumel, razumel je; slabš. ima konjske možgane je zelo nespameten, neumen; ekspr. nima lastnih možganov ne odloča se samostojno
    ♦     anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; srednji možgani del možganov za urejanje gibov; veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca
odlív -a m (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od odliti ali odlivati: odliv odvečne tekočine / redko zmanjšati odliv sladke vode v morje odtok, odtekanje
  2. 2. publ. odhod, odhajanje drugam: odliv delavcev iz tovarne; velik odliv prebivalstva z dežele odseljevanje, odselitev
    // odliv volilnih glasov zmanjšanje, izguba
    // prehajanje zlasti denarja drugam: odliv deviz, zlata v tuje države; odliv sredstev iz sklada
  3. 3. zastar. oseka: zaradi odliva ladja ni mogla pristati
  4. 4. knjiž., redko ulitek, odlitek: izdelovati odlive / poškodovati mavčni odliv kipa
odtòč -óča m (ȍ ọ́) redko odtok: velik odtoč vode / razširiti odtoč reke
odtóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odtok: narediti odtočno odprtino / odtočni jarek, kanal jarek, kanal za odvajanje vode; odtočni žleb; odtočna cev cev za odvajanje vode, tekočine
// agr. v katerem voda ne zastaja; odceden: saditi drevesa na odtočnem kraju
odtòk -óka m (ȍ ọ́) 
  1. 1. glagolnik od odtekati ali odteči: preprečiti odtok vode / velik odtok prebivalstva v industrijo / odtok denarja
    // kar odteka: izmeriti količino odtoka; posoda za odtok / tovarniški odtok odplaka
  2. 2. pot, po kateri kaj odteka: voda si je poiskala nov odtok; na tem področju prevladuje podzemeljski odtok
  3. 3. odtočna cev: popraviti odtok; dati priključek na odtok
plaváč -a m (á) plavalec: bil je izvrsten plavač, pa slab plezalec
♦ teh. na tekočini plavajoča priprava, ki ureja njen dotok in odtok; pločevinasti plavač
prikljúček -čka m (ȗ) 
  1. 1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
  2. 2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
    // priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
    // priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
  3. 3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
    // kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
  4. 4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
    ●     publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
    ♦     elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
samosvój -ôja -e prid. (ọ́ ó) 
  1. 1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: samosvoj otrok; bil je samosvoj in jezljiv; postala je tako samosvoja / ta konj je zelo samosvoj trmast
    // čudaški, poseben: bil je malo samosvoj človek
  2. 2. knjiž. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: ti ljudje govorijo samosvoj jezik; kraj leži v središču te male, samosvoje pokrajine / imeti samosvoj položaj v državi poseben
    // samosvoj stil / skladba razodeva samosvojega ustvarjalca
  3. 3. publ. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je samosvoje narodu / prispevali so k razvoju dokaj samosvoje tehnike
  4. 4. zastar. svoj, lasten: hiša ima samosvoj odtok / armada ni tvorila samosvoje celote / samosvoja hvala samohvala
  5. 5. knjiž. neodvisen, samostojen: bili so spet samosvoji in gospodarji svoje zemlje; z zaposlitvijo je končno postala samosvoja / zatirati samosvoje misli svobodne
sódav -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje sodo: zliti v odtok vročo sodavo vodo / knjiž., redko postreči s torto in sodavo vodo sodavico, sodo
stréha -e ž (ẹ́) 
  1. 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho
    // sobo ima pod streho na podstrešju
    ♦     arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol
    // kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka
  2. 2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho
    // zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho
  3. 3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj
    ●     ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; žarg. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
štírikápen -pna -o prid. (ī-ȃ) arhit., v zvezi štirikapna streha streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode
štírikápnica -e ž (ī-ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode: hiša s štirikapnico
utòk -óka m (ȍ ọ́) zastar.  
  1. 1. odtok: utok vode
  2. 2. ugovor, pritožba: utok proti odločbi sodišča
víličenje in vilíčenje -a s (ī; ī) knjiž. cepljenje: viličenje debla
♦ geogr. odtok vode z enega področja v dve porečji; bifurkacija
zabásati -bášem tudi -básam dov., tudi zabasájte; tudi zabasála (á ȃ) pog.  
  1. 1. zatlačiti: zabasati srajco za hlače
  2. 2. zamašiti: zabasati špranje s papirjem / blato je zabasalo odtok / cev se je zabasala
  3. 3. zapolniti: sobo so zabasali s pohištvom
zajezováti -újem nedov. (á ȗ) jeziti, delati jez: zajezovati reko / rastlinje je zajezovalo odtok vode / zidovi zajezujejo ropot
zamašíti -ím dov., zamášil (ī í) 
  1. 1. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: zamašiti razpoke, špranje; zamašiti luknjo s papirjem / zamašiti steklenico z zamaškom / ekspr. zvezali so ga in mu zamašili usta / ekspr. z obema rokama si je zamašil ušesa
  2. 2. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu onemogočiti prehod, pretok: blato, listje je zamašilo kanal / kamen je zamašil cev
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel narediti, da pride kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: zamašiti luknje v ansamblu; zamašiti vrzeli v izobrazbi
    ●     nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati
Število zadetkov: 32