odušéviti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 

1. 1. knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: otrok oduševi vse stvari okrog sebe
2. 2. zastar. navdušiti: oduševil ga je za potovanje / njegov nastop je oduševil občinstvo

odušévljen -a -o: ljudje so bili oduševljeni; oduševljena bitja; prisl.: oduševljeno govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.