afarskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [afárski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
AgrigentoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [agridžénto], rodilnik [agridžénta]
BESEDOTVORJE: Agrigentčan, Agrigentčanka, Agrigentčanov, Agrigentčankin, agrigentski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
brúhanje ognjeníka -a -- s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Campi FlegreiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ognjeniško območje v Italiji
IZGOVOR: [kámpi flegrêj], rodilnik [kámpi flegrêja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Flegrejske poljanePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ognjeniško območje v Italiji
IZGOVOR: [flegrêjske poljáne], rodilnik [flegrêjskih polján]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
islandskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [islántski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
izbrúh -a m (ȗ) 1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika // prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa: nenaden izbruh bolezni;
izbruh epidemije
● publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad// pojav, začetek sploh: kmalu po izbruhu vojne je odšel
♦ astron. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
izbrúh -a m, pojm. (ȗ) ~ ognjenika; ~ nafte; poud.: ~ bolezni, epidemije |nenaden začetek, pojav česa|; števn. čustveni ~i |silovito izražanje čustev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
izbrúh ognjeníka -a -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
jêdro -a s (é) 1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo;
jedro in lupina / tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez jedra (T. Svetina) // notranji, središčni del česa sploh: betonsko jedro stebra; jedro vrvi je iz žice / razpoke vodijo v jedro ognjenika 2. navadno s prilastkom največji ali najpomembnejši del česa: našteti proizvodi so jedro naše kovinske industrije;
jedro prebivalstva so v mestih predstavljali obrtniki;
jedro reprezentance, sporeda, sprevoda / jedro naselja // kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: ugotoviti, v čem je jedro problema, spora; približati se jedru stvari; najti pot do jedra pojavov; prodreti v jedro narodnosti / ekspr. k jedru, nič besedičenja k bistvu / oče in sin sta v jedru enakega značaja // najdejavnejša, vodilna skupina kakega kolektiva, skupnosti: vodstvena jedra komisij; najeli so nekaj ljudi, ki bodo jedro bodočega konservatorija / v boju med obema odklonoma se je izoblikovalo vodilno jedro gibanja 3. publ., navadno s prilastkom določena vsebina v kaki stvari, zlasti njene glavne značilnosti: izluščiti idejno jedro revije;
miselno jedro individualizma;
problemsko jedro novele ni bilo opaženo / bajke so tvorba žive fantazije brez stvarnega jedra vsebine// knjiž. tehtna vsebina: njegova misel ima jedro; ni brez jedra, kar je povedal // knjiž. osnovna nravstvena, nazorska načela koga: poglobiti se v duha in jedro dobrega pisatelja; v jedru je še nepokvarjen; zdravo jedro človeka, naroda / Prešernov svet je v svojem jedru globoko človeški / pretiran, a v jedru zdrav idealizem 4. kar je osnova, izhodišče kakega dogajanja, česa sploh: zrnca prahu so lahko jedra najrazličnejših procesov v atmosferi / tedaj so nastala prva naselitvena jedra središča / omenjeno delo vsebuje tri dramska jedra 5. fiz., kem., navadno v zvezi atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma: helijevo, uranovo jedro;
radioaktivna atomska jedra;
raziskovati zgradbo atomskega jedra 6. biol., navadno v zvezi celično jedro z mrenico oddeljeni del celice, navadno kroglaste oblike, ki je za obstoj celice nujno potreben: jedro se razpolovi;
sestava celičnega jedra;
spojitev celičnih jeder 7. teh. kar se namesti v formo, da nastane v ulitku votlina: namestiti, oblikovati jedra 8. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do jedra popolnoma, čisto: spoznali so ga do jedra;
do jedra pokvarjen človek
● knjiž. iti, priti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; publ. spoznali so, da gre v jedru za povečanje človekovih sposobnosti pravzaprav, dejansko; v vsaki stvari je jedro resnice zrno
♦ arheol. jedro ostanek prodnika ali gomolja, od katerega so bili odbiti večji kosi kamnine; astron. kometno jedro srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi; elektr. (magnetno) jedro feromagnetni del magnetnega kroga; del magnetnega kroga, ki ga navadno obdaja navitje; geol. jedro vzorec kamnin, ki se dobi iz vrtin pri vrtanju; kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; zemljino jedro središčni del zemeljske oble; les. jedro trdnejši, gostejši les v sredini debla; lit. jedro osrednji, najpomembnejši del kakega dela, v katerem je podana njegova glavna vsebina; metal. kristalizacijsko jedro majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina; kristalizacijska kal; meteor. jedro nizkega zračnega pritiska območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska; jedro hladnega zraka območje z najhladnejšim zrakom v območju hladnega zraka; num. jedro novca žlahtna kovina v novcu; teh. jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; um. jedro kapitela kompaktni del kapitela brez okrasja; urb. mestno jedro del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami; jedro mesta prvotni, stari del mesta; usnj. jedro koža s hrbta živali ali usnje iz te kože; srednja plast kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
láva -e ž, snov. (á; ȃ) ~ iz ognjenika; poud. ~ demonstrantov |velika množina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ledeníški súnek -ega -nka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ognjeník -a m (í) kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje;
delovanje, izbruh ognjenika;
pobočje, vrh ognjenika;
pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih
♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli ognjenik ki ne bruha več; podmorski ognjenik na morskem dnu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
potísniti -em dov. (í ȋ) 1. s prislovnim določilom s sunkom spravitia) na drugo mesto, v drug položaj: potisniti ročico stroja na desno;
potisnil jo je na stol;
potisnila je lase pod ruto;
potisniti zapah v odprtino;
potisniti naprej, navzgor;
klobuk si je potisnil na čelo / potisniti ustnice naprej b) z določenega mesta, položaja: sila, ki potisne lavo iz ognjenika;
potisniti knjigo od sebe odrinitic) kam sploh: potisniti čoln v morje;
potisniti mizo k zidu;
potisnila mu je blazino pod glavo;
potisniti naboj v cev;
potisniti koga v sobo;
skrivaj mu je nekaj potisnila v roko dala2. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: potisniti avtomobil;
potisniti gugalnico;
potisniti voz v klanec / naprava, ki potisne letalo 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj: jezikovno, narodnostno mejo so hoteli potisniti čim bolj proti jugu / potisniti nasprotnikovo vojsko čez mejo 4. nav. ekspr., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potisnili so ga v rezervo;
drugi so ga potisnili v to zadevo / razmere so ga potisnile v osamljenost / blokada je potisnila državo v izoliranost
● ekspr. potisniti komu nož med rebra zabosti ga z nožem; knjiž. tako zatiranje je potisnilo ljudstvu orožje v roke povzročilo, da se je uprlo, začelo bojevati; ekspr. ta skupina je potisnila generala na čelo stranke mu omogočila prvo, vodilno mesto v stranki; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; ekspr. potisniti kaj v pozabo pozabiti; ekspr. vsi bi me radi potisnili v zakon bi radi, da bi se poročil(a)potísnjen -a -o:
imajo v stransko ulico potisnjen vrt; klobuke so imeli potisnjene globoko na oči; v teh sonetih je erotika potisnjena v ozadje
● ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot, vstran tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
potísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom spraviti kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/pod/nad/med/čez/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
Lase si je potisnila pod ruto.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom spraviti koga/kaj v hitrejše premikanje od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi/ob koga/kaj / od/do kod / kam
Avto so /s skupnimi močmi/ potisnili na vrh klanca.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom premestiti koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
Mejo so potisnili /močno/ proti jugu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj položajno ali stanjsko spraviti koga/kaj proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
/Na silo/ so ga potisnili v neke afere.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
vulkánska aktívnost -e -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vulkánski izbrúh -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.