čoháti -ám in čóhati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; čohánje in čóhanje; (-àt in -at) (á ȃ; ọ̑) koga/kaj ~ psa za ušesičoháti se -ám se in čóhati se -am se (á ȃ; ọ̑) ob kaj Svinja se ~a ob ogrado; nizk. Ne čohaj se kar naprej |praskaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dresêr dresêrja samostalnik moškega spola [dresêr] 1. kdor uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope1.1. ekspresivno kdor vztrajno, načrtno vzgaja, oblikuje koga, da postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dresseur iz frc. dresseur, iz ↑dresirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dvȍr dvóra m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gnáti žênem
nedov.1.
kaj siliti žival, da zelo hitro teče 2.
kaj delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto GLEJ ŠE SINONIM: brsteti,
peljati,
poganjati,
preganjati,
priganjati,
rasti,
spravljatiGLEJ ŠE: govoriti,
cveteti,
kositi2,
pretiravati,
pretiravati,
razburjati se,
veslati SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
gradīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
navrníti in navŕniti -em dov. (ī ŕ) knjiž. napeljati, usmeriti: navrniti vodo na travnik, v jezero / navrniti misli k iskanju resnice; navrniti življenje v novo smer / navrniti pogovor na študij // usmeriti, obrniti: navrnil je konja v ogrado / navrniti živino iz detelje zavrniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ográda -e ž (ȃ) 1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado;
iti kopat ogrado;
pasti v ogradi;
oljke v ogradi // ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda
♦ lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde;
hišo so varovale trdno zidane ograde;
temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ogrȃda, f. 1) = ograja, die Einfriedung, Mur., Cig., Jan.; iz sivega apnenca zložene ograde, Zv.; — die Ringmauer, Cig. (T.); — der Wall, die Verschanzung, Cig.; — 2) ein eingezäuntes Stück Feld o. Wiese, Mur., Nov.-C.; pašnik je mejil na ogrado, Erj. (Izb. sp.); — 3) die Verwahrung, der Protest, Cig. (T.), C.; (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
segánjati -am [səganjati in seganjati] nedov. (ȃ) delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: seganjati ovce v ogrado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
segánjati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; segánjanje (ȃ) zganjati: kaj ~ ovce v ogrado
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
segnáti -žênem [səgnati in segnati] dov., stil. seženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: segnati živino na pašnik, v ogrado / segnati ljudi skupaj 2. nar. nagnati, spoditi: segnati sina od hiše / vse sumljive ljudi so segnali izgnali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
skálnat -a -o prid. (ȃ) 1. poln skal: skalnat svet;
skalnata plaža;
pobočje je skalnato // ki je iz skal: skalnat most; narediti skalnato ogrado 2. ekspr. odločen, nepopustljiv: ima skalnat značaj;
njegova skalnata volja / skalnate poteze na obrazu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
z..1 predp.; nasprotnostni par je raz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..1, pred g, s, š, z, ž neobvezna varianta se..1 [sə], redko tudi sn..1 |skupaj|
I. izpredložna glag. zbráti, zgnáti čredo v ogrado, znášati; sklicáti, sfŕkati se; segnáti, sníti se, sestávljati, sestáti se, sešíti, seznaníti se
II. izpredložna imenska zlágoma, zvŕhoma, zvŕst
III. izpodstavna zbòr, znášanje; stekalíšče; sestáva, seštévek, seznanítev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zagòn -ôna m (ȍ ó) 1. dejanje, s katerim se spravi kaj v delovanje, tek: ročni zagon motorja ga je utrudil;
zagon turbine / zagon kolesa / zagon programa; zagon računalnika // v zvezi z v stanje delovanja, teka česa: spraviti motor v zagon / stroj je v zagonu 2. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: zagon mu pada, pojema, raste;
ta misel mu je dajala zagon;
delati kaj z velikim zagonom;
biti poln zagona / delovni, ustvarjalni zagon 3. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: industrijski zagon dežele;
zagon gospodarstva / kratkotrajni zagon kakega gibanja 4. dejanje, s katerim se naredi, povzroči, da gre, pride žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zagon krav v ogrado
● knjiž. zagoni vetra sunki; publ. delavci so bili neprestano v zagonu so neprestano delali; publ. zbrati sredstva za zagon tovarne za začetek normalnega delovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zagòn -ôna m, pojm. (ȍ ó)
1. ~ krav v ogrado
2. ~ motorja; spraviti stroj v ~; delati kaj z velikim ~om; publ.: ~ gospodarstva hiter, močen razvoj; ~ tovarne začetek delovanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zatrpávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zatrpávanje (ȃ) poud. koga/kaj Vozila so zatrpavala ceste |zapolnjevala, napolnjevala|; ~ seno za leseno ogrado |tlačiti|zatrpávati se -am se (ȃ) poud. Dostop na trg se čedalje bolj ~a |polni, maši|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zgánjati -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da pride več oseb, živali skupaj, na eno mesto: redarji so zganjali ljudi na rob ceste;
zganjati živino v ogrado / zganjati skupaj 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: zganjati hrup, trušč, vik in krik;
zganjati nasilje / zganjati burke, škandale / zganjati ljubosumje, trmo, užaljenost
● ekspr. ne zganjaj cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. poglej, kaj spet zganjajo pred vrati delajo, počenjajo; ekspr. zganjati norčije s kom norčevati se, šaliti se; pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.