ohladíti -ím dov., ohládil (ī í) 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil 3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast;
njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
● ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotitiohladíti se
1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil
2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho
● ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila
ohlajèn -êna -o:
ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ohladiti -im dov. ohladiti:
mu hozhem plazhat, kakor ſi je sashlushil, inu ſi hozhem ſerze ohladiti nedol., potle ga bom s' myram puſtil ǀ vaſhe grosovitnu, inu ſaurashnu ſerze nad mano ohladite vel. 2. mn. ǀ Sakaj neprideio ty Seraphini, de bi s' ſvojmy perutamy ohladili del. mn. m te ſeshgane persy ǀ de bi nyh ſaurashna ſerza ohladili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pekèl Frazemi s sestavino pekèl:
kot v peklù,
[právi] pekèl,
vróče kot v peklù
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
perut -i ž perut:
je bil dall duej veliki peruti tož. dv. ǀ njeh peruti im. mn. ſo te dobra, inu S. della ǀ je lahkejshi pres peruti rod. mn. letejti ǀ eny pak ſe najdeio kateri imaio peruti tož. mn. kakor Shtrauſ ǀ prezej pod peruti tož. mn. ſvoje matere ſe skrijejo ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh perutah mest. mn. noſio ǀ ſo pod perutami or. mn. zhloveske rokè imeli ǀ bi s' ſvojmy perutamy or. mn. ohladili te ſeshgane persy ǀ taku dolgu s'ſvojmy peruti or. mn. tepe, inu piha, dokler s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti, inu yh s'ſvojmy peruty or. mn. grejti ǀ je Mati tiga Nebeskiga Shenina, pod perutij or. mn. katere ſe nimaio nezh hudiga bati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati] 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti na répu [čésa],
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti glávo in rép,
iméti rèp in glávo,
izpúliti hudíču rép,
izpúliti vrágu rép,
ne iméti ne répa ne gláve,
ostáti na répu [čésa],
stísniti rép med nóge,
stopíti kómu na rép,
za míšji rép,
znájti se na répu [čésa],
zvíti rép med nóge
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sežgan -a prid. sežgan, zažgan:
ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan im. ed. m biti ǀ shupa je neslana, prata ſeshgana im. ed. ž ǀ grob je bil odpert, inu letu truplu vſe seshganu im. ed. s ǀ na tu ty hudizhi sgineio, inu tiga martviga vſiga seshganiga tož. ed. m ži. leshati puste ǀ resfrishai tudi nasho ſeshgano tož. ed. ž, inu ſuho deshelo ǀ nimash poper, inu ſishganu tož. ed. s vſinie sa dobru predaiat ǀ vſy óſmujeni, inu ſeshgani im. mn. m hodio ǀ golobzy ſo seshgani im. mn. m po dimu deſhè ǀ de bi s' ſvojmy perutamy ohladili te ſeshgane tož. mn. ž persy Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, bi bilo morda za nekatere zglede treba nastaviti zažgan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sovražen -žna prid. sovražen:
en ſaurashni im. ed. m dol. zhlovek pak je njega nezhiſtiga, inu bolniga ſluril ǀ ta ſaurashna im. ed. ž vojska ſe vſhe perblishuie ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt ta saurashna im. ed. ž vojsKa tèrpi ǀ Judith, katera vſe ſvoje uppajne je v' G. Boga poſtavila, inu ſvoje meſtu od ſaurashniga rod. ed. m mezha tiga Holofernuſa reshila ǀ hozhe skuſi ta ſaurashni tož. ed. m dol. mezh konzhati ǀ sapovej obejſit tiga ſaurashniga tož. ed. m ži. Amana ǀ s' kakorshno visho je on premagal ſvoje Saurashnu tož. ed. s ſerze ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno or. ed. ž vojsko teh Samurizou ǀ Ah ſaurashni im. mn. m hudizhy ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne tož. mn. m, neuſmilene hudizhe ǀ de bi nyh ſaurashna tož. mn. s ſerza ohladili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.