1. značilnost pojava glede na učinek: ugotavljati jakost potresa, vetra; majhna, velika jakost / uravnavati jakost slike na televizijskem zaslonu / jakost čustva, občutkov, predstav / jakost ohladitve stopnja; jakost pritiska velikost
♦ fiz. jakost električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; jakost magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje; jakost valovanja energija, ki jo prenese valovanje v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto; jakost zvoka energija, ki jo prenese zvok v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto; nameriti pet miliamperov jakosti; kem. jakost baze koncentracija hidroksilnih ionov v vodni raztopini baze; jakost kisline koncentracija vodikovih ionov v vodni raztopini kisline; jezikosl. jakost glasu značilnost glasu glede na količino zraka pri njegovem tvorjenju; meteor. jakost padavin količina padavin v časovni enoti; jakost vetra količina, ki je določena z njegovo hitrostjo
// značilnost pojava, ki ima velik učinek: kamen se je zaradi jakosti udarca razletel
2. star. moč1: imel je še toliko jakosti, da je vzdržal / jakost volje / telesna jakost se je dolgo ohranila v njegovem rodu; jakost niti trdnost, čvrstost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíti fígamóž, bíti kot èn móž, bíti móž beséda, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, delováti kot èn móž, do zádnjega možá, kot èn móž, ledéni možjé, móž postáve, móž stárega kopíta, móž v módrem, možjé v módrem, nastopíti kot èn móž, od pŕvega do zádnjega možá, ostáti móž beséda, postáti fígamóž, postáviti se kot èn móž, uníčiti do zádnjega možá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nav. mn. voda v tekočem ali trdnem stanju, ki pada iz oblakov: meriti količino padavin; letna množina padavin / napovedujejo padavine dež, sneg; kratkotrajne padavine deževanje, sneženje; ohladitve s snežnimi padavinami sneženjem / radioaktivne padavine z radioaktivnimi snovmi
♦ meteor. krajevne padavine deževanje, sneženje le v posameznih krajih; jakost padavin količina padavin v časovni enoti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič)
// drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze
● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež
♦ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ledeni kristali, ki se naredijo ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: slana je padla; slana je posmodila, požgala ajdo; pomladna slana; pren., ekspr. slana razočaranja mu ni pomorila upanja
● ekspr. glavo mu je pobelila slana njegovi lasje so postali sivi, beli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
1. pojav, ko se temperatura zniža pod 0 °C in zemlja zmrzne: v novembru je nastopila prva zmrzal; bilo je jasno in zmrzal je trajala nekaj dni / zemlja je od zimskih zmrzali dobro zrahljana
// poškodovanje, uničenje rastlin, delov rastlin zaradi tega pojava: sneg je zavaroval ozimino pred zmrzaljo; nevarnost zmrzali
2. ledena skorja, ledeni kristali, ki se naredijo iz vlage navadno ponoči zaradi ohladitve: tla je pokrivala zmrzal; sonce je stopilo zmrzal na drevju, travi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.