fuzít -a (ȋ) petr. sestavina premoga s še ohranjeno celično strukturo: v velenjskem lignitu je fuzit še lepo viden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mázda -e ž (ȃ) avtomobil japonske tovarne Mazda: prodam dobro ohranjeno mazdo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ohraníti in ohrániti -im dov. (ī á ā) 
  1. 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru
  2. 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege
  3. 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red
    // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega
    // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost
  4. 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest
  5. 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada
    ● 
    knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tŕdnost -i ž (ŕ) 
  1. 1. lastnost, značilnost trdnega: obzidje je zaradi trdnosti še dobro ohranjeno / trdnost niti, vozla / trdnost ogrodja / varovati trdnost države / občudoval je obtoženčevo trdnost / trdnost glasu, korakov / trdnost dokazov, spoznanja / neomajna trdnost odločitve, sklepa, volje
  2. 2. lastnost česa glede na največjo obremenitev, ki jo prenese: določiti, povečati, ugotavljati trdnost mostu, temeljev; majhna, velika trdnost česa; meja, preizkus trdnosti / trdnost kamna, lesa
  3. 3. lastnost česa glede na sposobnost vzdržati negativne vplive: povezanost med trdnostjo političnega sistema in gospodarskimi uspehi; spreminjanje trdnosti zdravja v različnih življenjskih obdobjih
  4. 4. lastnost česa glede na sposobnost za opravljanje svoje funkcije: večanje trdnosti korenin z rastjo; zmanjšanje trdnosti zobovja
    ♦ 
    elektr. prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; fiz., teh. natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo; teh. tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zapuščína -e ž (í) 
  1. 1. premoženje umrlega: razdeliti zapuščino; delež iz očetove zapuščine
  2. 2. navadno s prilastkom kar je ohranjeno iz preteklosti: duhovna zapuščina pretekle dobe / zapuščina starorimske kulture
  3. 3. navadno s prilastkom kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljena dela, pisma: urediti pisateljevo literarno zapuščino / Prešernova pesniška zapuščina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zgodovínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Število zadetkov: 6