Tiskanje

ajdȋnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

balíšče, n. = bala 2), LjZv., Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Weiße, Jan., nk. (opp. črnec); — 2) der Weißkopf (Flachskopf), der Kakerlak, Cig., Jan., Mik.; — 3) weißes Pferd, der Schimmel, Cig., Jan.; — weißer Ochs, Cig., Mik.; — 4) neko jabolko, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.); — 5) der Albit (min.), Cig. (T.); — 6) eine Augenkrankheit: der graue Star, C.; — 7) das Splintholz, C.; — 8) der Kotzen, C., BlKr.-Mik.; — 9) gebleichte Leinwand, Mik.; — ein Leinwandlaken, worauf Getreide getrocknet wird, BlKr.; — 10) der Pfennig, Bes.; prim. belič; — 11) = belar, der Bleicher, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bę̑rsa, f. 1) der Weinschimmel, der Kahm, Mur., Cig., Jan., C., Št.; — 2) durch Gährung verdorbener Wein, Cig., M., Kr.-Levst. (Rok.), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — der Satz im Wein, jvzhŠt.; — 3) ein nichtsnutziger, unangenehmer Mensch: ti si prava bersa! Kr.; — menda iz lat. brisa, Weintrestern, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bȋzgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.-Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini-Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bȓčək, -čka, m. dem. 2. brk; der Kreisel, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

búhav, adj. b. je sod, ako diši po plesni, pa tudi vino, ki se je spravilo v tak sod, Soška dol., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

búla 2., f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.-Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.-Kres; — iz nem.; prim. bulati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

búlati, -am, vb. impf. füllen (z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bȗrkla,** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid-Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bútəlj, -tlja, (nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

butolę̑nka, m. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bȗžnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Mariborska ok.-Kres; — prim. cencati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cȃnjati, -am, vb. impf. tröpfeln, kleinweise fließen, C., Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

capovǫ̑znik, m. die Wasserralle (rallus aquaticus), Cig., Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cə̀bəc, -bca, m. der Fußstoß, der Fußtritt, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cę́ncniti, cę̑ncnem, vb. pf. niedersinken, niederhocken, Ljubljanska ok.; pogum mu je cencnil, der Muth ist ihm gesunken, ZgD.; — prim. cencati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cvečìč, -íča, m. 1) dem. cvek; — 2) pl. cvečiči, Gewürznelken, Vrtov. (Km. k.), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

cvŕča, f. 1) "ocvrt drob rekše jetra, pluča in srce kake mlade živali ali kuretine", Goriška ok., Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 2) ocvrta jajca, Meg., Jarn., Celovška ok., Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen (z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čebȗlar, -rja, m. 1) der Zwiebelverkäufer; — 2) = čebulinka, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čebȗłka, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čebȗłnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čegóv, pron. = čigav, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čelína 2., f. = čeljust: bik čeline kaže, Ljubljanska ok.-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čǫ̑glja, f. neko jabolko, (čogla) Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

črbolȋnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

črmlják, m. der Eierdotter, Meg., Cig., Rib.-Mik., Mariborska ok.-C.; beljak okoli črmljaka, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

črnȋłəc, -łca, m. 1) der Maisbrand, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Wachtelweizen (melampyrum arvense), Cig., Klenik na Pivki-Erj. (Torb.); — drobni č., der Augentrost (euphrasia odontites), Josch; — 3) die Baumräude (črnivec), Cig.; — 4) = črnec 4), die Schwärze des Mostes: črnilec gre na mošt, kadar odkisa, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čȓt 1., m. 1) das Rodeland, Tolm.-Erj. (Torb.); črte delati, C.; — 2) die Raingrenze zwischen zwei Bergäckern, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čvr̀š, čvŕša, m. 1) grča v lesu, v deski, der Knorren; Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Gelenkhöcker, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

debeljȃnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dȋmnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dȋmnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dọ̑la, f. neka hruška (funtarica), Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

drásnat, adj. voll Unkraut: drasnata pšenica, Mariborska ok.-C.; — prim. drasa.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dŕča, f. 1) die Riese, die Holzriese; po drčah spuščajo les z gor, Št.; die Sandriese, Mariborska ok., C.; — 2) die Eisbahn, die Glitschbahn, Cig., Jan., C.; — 3) der Drall (Riese), Vertiefung bei den Büchsenmachern, Cig.; — 4) = ples (šaljivo), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

drẹmȃvka, f. 1) verschlafenes Weib, Cig.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Tuš., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

drgancẹ́la, f. die Mandel am Halse; pl. drgancele (bolezen) = drgali, Tolm., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

drǫ́cati, drǫ̑cam, vb. impf. = drezati, stoßen, stupfen, Goriška ok.-Erj. (Torb.), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

drpálež, m. der Lastenträger, (zaničlj.), Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.-C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.-C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.-C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.-Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dúri, f. pl. 1) die Thüre, das Thor; — 2) der Pressdeckel, (dveri) Mariborska ok.-C.; — 3) = veha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

fŕkalica, f. eine Art Kinderpfeife, um fagottartige Töne hervorzubringen, Mariborska ok.-C.; — prim. 3. frkati 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

fŕkati 3., fȓkam, -čem, vb. impf. 1) = 2. frcati 1), Mariborska ok.-C.; — 2) = hrkati, ogr.-C.; — 3) crepieren, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gáj, m. 1) junger, gehegter, gepflegter Wald, das Hegeholz; — der Hain, Mur., Cig., Jan.; — 2) kos pašnika, ki ga za binkoštno jutro "gajijo", Ščav.-Pjk. (Črt.); — 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben, Mariborska ok.-Kres (I. 358.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gȃvez, m. die Beinwurz (symphytum officinale), Cig., vzhŠt.-C., Celjska ok.-Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

glavník, m. 1) der Haarkamm; gost, redek g.; — 2) der Dämpfer an Saiteninstrumenten, Cig.; — 3) der Rietkamm am Webestuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) die Bezahnung eines Rades, C.; — 5) der oberste Weinpressriegel, Mariborska ok.-C.; — 6) das Ackerbeetende, (glȃvnik) vzhŠt.-C.; — 7) opresno iz glav narezano zelje, (glȃvnik) Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

globánja 3., f. = lobanja, Mariborska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

globǫ̑ča, f. = klanec, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

globǫ̑rka, f. eine Art genießbarer Pilz mit rother Oberfläche, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gnẹ̑d, m. neka trta z rjavkastordečimi jagodami, Mik., Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

goljufáč, m. der Betrüger, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gomólja, f. der Klumpen, Cig., Jan.; g. sira, presnega masla, C.; g. cukra, ein Hut Zucker, C.; die Knolle, Erj. (Min.); das Beerenbüschel, C.; — rožna g., ein Blumenstrauß, C.; — g. ptičev, eine dichte Schar Vögel, Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

górən, -rna, m. das Stockwerk: hiša z enim gornom, na en goren, Jan., Celovška ok.; menda bolj prav: gorenj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gospǫ̑jnica, f. 1) velika, mala g., der Groß-, Kleinfrauentag, Jan., C., Št.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.-C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. (Vest. II. 60.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gréda, f. 1) der Balken: g. iz drevesa, Trub.-Mik.; grede, das Gebälke, C.; — pos. der Breitenbalken im Dachstuhl, der Bundtram, Cig., BlKr., M.; — der Sprießel (im Vogelhause, an einer Leiter), Fr.-C.; pl. grede, die Hühnersitzstangen, der Hühnersitz, Mariborska ok.-C.; — pl. grede, das Aufsteigbrett für Hühner, die Hühnerleiter, vzhŠt.-C.; — 2) das Gartenbeet; gnojna g., das Mistbeet, C., = topla g., Cig.; tople in mrzle grede, ogr.-Valj. (Rad); — pl. grede, die Dünen, Cig. (T.); — 3) der Gang (min.): rudna g., Cig. (T.); grede delati, Gänge bilden, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gríva, f. 1) die Mähne; konjska griva, die Pferdemähne; starkes Haupthaar (zaničlj.), vzhŠt.-C.; — der Haarbusch am Helm, Cig.; — 2) der mit Gras bewachsene Rainabhang, der Rain, Mur., vzhŠt.-C., BlKr.; der Bergsaum, SlGor.-C.; — grasiger Platz im Weingarten, Mariborska ok.-Kres; — grive, mit Gras bewachsene Erhöhungen, z. B. auf Aeckern, BlKr.; — = trata, Vrt., Zv., LjZv.; dekleta so se vrtela po mehki grivi, SlN.; — 3) rumena g., die Bärentatze, die gelbe Keulenmorchel (clavaria flava), Tuš. (R.); — konjska g., der hanfartige Wasserdost, der Hirschklee (eupatorium cannabinum), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

grmádən, -dna, adj. 1) den Scheiterhaufen betreffend: grmadni kol, der Brandpfahl, Cig.; — 2) ungeheuer: grmadna truma ptičev, Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Goriška ok., Ip., Kras-Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras-Erj. (Torb.); — prim. habniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.-Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.-C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.-C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc-Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hudolẹ̑tnica, f. das Berufkraut (erigeron canadensis), Mur., Medv. (Rok.); — "eine Art Unkraut mit großen Bohnen", vzhŠt., ogr.-C.; — "eine Art Bergblümchen, blassgelb blühend", Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hudolẹ̑tnik, m. 1) kdor o hudi letini prosjači, Levst. (Zb. sp.); — 2) = čuk, Fr.-C.; — 3) eine Art gemeine Fisole, Celjska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

imę̑nka (dodatek k slovarju), f. der Spitzname: otroku grde imenke davati, Mariborska ok.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

izbę̑rsati se, -am se, vb. impf. verdorben werden: (o vinu), Cig., Štrek.; — pren. ej, ta mladenič se je izbersal, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

izčȃjmati se, vb. pf. zu sich kommen, zur Besinnung kommen, Št.-Cig., Jan., C.; izčajmaj se, zaspanec! jvzhŠt.; — zdaj sem se izčajmal = zdaj sem se spomnil, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jȃm 1., m. die großblättrige Rüster, Ulme, Mariborska ok.-C., Sevnica (Št.)-Erj. (Torb.); — prim. tirol.-nem. ilm, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jȃnjčək, -čka, m. dem. janjec; 1) das Lämmchen, Cig., Jan.; — 2) pl. janjčki, das Flockengewölk, Cig., Jan.; — 3) = leskov cvet, Goriška ok., Vreme-Erj. (Torb.), Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari-Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ję́łševka, f. 1) eine Art Bachfisch, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jȇłšnica, f. 1) neka riba, C.; der Steinbeißer (cobitis barbatula), Luče (Št.)-Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jȇrčje, n. coll. Sägespäne, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — prim. jerič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jeríča, f. bodljiva kostanjeva lupina (oplodje), Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — pogl. ježica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jermȃnəc, -nca, m. = rman, die Schafgarbe (achillea millefolium), Goriška ok.-Erj. (Torb.), GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste (z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jōta, f. neka jed: močnik s fižolom in kislo repo, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — furl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kakovrę̑d, adv. um welche Zeit? Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kánja, f. der Mäusebussard (buteo vulgaris), Erj. (Ž.), Frey. (F.), Vrt.; kosmatonoga k., der Schneegeier (buteo lagopus), Levst. (Nauk); — die Weihe, Cig., Jan., Krelj, Celovška ok.; — žejen sem kakor kanja, želeti česa, kakor kanja dežja, M., Rib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kapūca, f. die Kapuze, Z., Tržaška ok.-Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kavrána, f. = vrana, Celjska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kę̑kič, m. mali skržat (cicada orni), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

klánəc, -nca, m. 1) der Hohlweg, Mik.; — die bergauf führende Straße; hud klanec; klanci = visoki poti med gorami, Dalm.; Gebirgswege, Dict.; po klancih se voziti, jvzhŠt.; — klanec ali strmec, Steigung oder Gefälle, Levst. (Cest.); — 2) die Dorfgasse, Kras-Erj. (Torb.); — 3) das Rinnsal eines Baches, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.-Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

klẹ̑ščarica, f. der Ohrwurm (forficula), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — die Scherenassel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

klȋnčnica, f. 1) das Nelkengewächs, Jan., Cig. (T.), Nov., Tuš. (B.); — 2) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

knę̑žən, -žna, m. die Stiefelröhre, Št.-C.; nav. pl. knežni, Celjska ok.; — prim. kneža.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kóblji, adj. Ross-, Jarn., Mariborska ok.-C., Trst. (Let.); koblja muha, die Rossfliege, Jarn.; koblji kumič, koblja kumena, der Rosskümmel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kóča 2., f. = buča, der Kürbis (cucurbita), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — prim. it. cocuzza, Kürbis (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kǫ́ljenik, m. = koljenec, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.-LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.-C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. (astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kǫ́mrica, f. neka necepljena hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kosír 1., -rja, m. 1) das Krummesser, das Abästmesser, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Dol., Kras; das Rebenmesser, Habd.-Mik., BlKr.; kostanjevo kolje s kosirjem belijo, BlKr.; — 2) = kosarica, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 3) der Sensenstiel, C., Polj.; — obroček, ki priklepa koso h kosišču, Gor.; der Sensenring, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kosiríca, f. = koserica, kosir 2), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

košenína 2., f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kozíca 1., f. 1) dem. koza; — divja k., weibliches Gemskitz, Levst. (Nauk); — 2) die Heerschnepfe, die Beccassine (scolopax gallinago), Cig., Jan., C., M., Frey. (F.); — (die Moorschnepfe, Erj. [Ž.]); — 3) der Feuerbock, Jan.; — der Dreifuß, M., C.; das Röstgestell, Cig.; — die irdene Bratpfanne mit drei Füßen, die Casserolle, Cig., M., C., Kr.; — eine Art Spinnrad, C.; — 4) = orehovo jedrce, Valj. (Rad); — der Tannenzapfen, C.; — 5) ajdovi snopi v kopo zloženi, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 6) der Zwickel (bei Hemden, Strümpfen usw.), V.-Cig., Jan., C., Rihenberk, Lašče-Erj. (Torb.); kozice vstavljati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) kózice, die Blattern, Dict., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

krȃcman, m. = krac, krecman, Celjska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

krhlíkovəc, -vca, m. der Faulbaum, Mur.; — krhlikovci, Wegdorne (rhamneae), Tuš. (R.); — krhlikovec, neka vinska trta, Hal., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Kracher, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kríkavəc, -vca, m. die Feldgrille (gryllus campestris), Erj. (Ž.), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kriváč, m. 1) der Krummfüßige, C.; — 2) majhen, zakrivljen nož, das Gartenmesser, das Rebenmesser, Cig., Goriška ok.-Erj. (Torb.), C., Gor.; (krvač, Mik., Štrek.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

krívəc 2., -vca, m. = krovec, der Dachdecker, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kršȋn, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Kras, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kruhopę̑člja, f. die Brotbäckerin, Ljub. ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

krvǫ̑jnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.); Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.); — pogl. kravajka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kúmrica, f. die Waldbirne, die Holzbirne, Celjska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kurbȗšnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., Goriška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

kútinica, f. dem. kutina, neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lȃčnica, f. die Weiche, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

láporščica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lę́gar, -rja, m. 1) eine hitzige Krankheit, der Typhus, Mur., Cig., Jan., Slom., nk., Gor.; prim. nem. "Lagerfieber, Lagertyphus", C., Mik. (Et.); bav. leger, der Zustand des Liegens, C.; — 2) = kampišče, Dict.; — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, C., Goriška ok.-Erj. (Torb.); prim. legnar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lę̑hət 3., -hta, m. to mi je šlo v lehet = izgubil sem pri prodajanju, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lẹtávina, f. das Geflügel, Vrsno-Erj. (Torb.), Goriška ok., Ip.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lẹ̑v 2., m. das Gießschaff = lakomnica, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lob, m. mošt, ki nateče iz zdruzganega grozdja, preden pride v stiskalnico, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lǫ̑bnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lobodíka, f. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lokēt, m. das Vorlegeschloss, (iz it. lucchetto) Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lukǫ̑vščnica, f. = lukovnica, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mácoh, m. rdeče in debelo jabolko, Mur., Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine-Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.-C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

máhovka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) roža m., die Moosrose, Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

makálọ, n. die Flachsröste, Mariborska ok.-C.; — prim. močilo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mȃł 1., m. die Malerei, das Gemälde, Cig., Jan., Gor., Ig (Dol.); lepemu malu se umetnost vidi malarja, naj ne vidimo tudi malarja, Ravn.-Valj. (Rad); živ m., grelles Gemälde, Ljubljanska ok.; — prim. malati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mandrijȇrica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

marǫ́gljič, m. neka smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mȃrša, f. die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Jan., Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

maslę́nka, f. 1) das Butterrührfass, C., Valj. (Rad), BlKr.; — 2) das Schmalzbrötchen, das Schmalzkipfel, Mur.; — 3) die Butterbirne, Cig., C., Tolm., Kras, Mariborska ok.-Erj. (Torb.), BlKr.; — tudi neko jabolko. Ip.-Erj. (Torb.); der Balsamapfel, C.; — 4) eine Art Angerblume mit gelben Blüten, ("krave imajo od nje več masla"), C.; — = maselnica, maselnik, die Feldlilie (lilium martagon), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mašína 1., f. der Schuhfleck, Štrek., (mešína), Soška dol., Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); — prim. mašiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mę̑cljej, m. = rogoz, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

medvẹ̑jka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Geißbart (spiraea aruncus), Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mẹhúna, f. = mehulja, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mę̑łnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mẹníca, f. 1) der Wechsel, Cig., Jan., nk.; m. edinica, der Sola-Wechsel, DZ.; m. izdana na koga, gezogener, trassierter Wechsel, die Tratte, Cig., Jan.; = potegnjena m., Cig., Jan.; oddnevna m., der Datowechsel, Cig.; m. na pokaz, der Sichtwechsel, Jan.; na menice denar posojati, Wechsel belehnen, DZ.; m. je dotekla, der Wechsel ist fällig, verfallen, Cig., Jan.; menico prevesti ali prepisati na koga, den Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); (mẹ́nica, rdeče, kiselnato jabolko, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mę̑t 1., -ȋ, f. otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar se meša v oblojo, da je boljša, Jan., C., Ip.-Erj. (Torb.), Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

metríka 2., f. = matprika, der Schlingbaum (viburnum lantana), vzhŠt.-C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mìčinək, -nka, adj. kleinwinzig, mičinko, ganz wenig, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mlȃkarica, f. 1) ovca, ki se pase na mlakah (Sumpfwiesen), C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk-Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); (der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); (die Milchbirne, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.-C.; sumpfige Gegend, Goriš.-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mǫ̑čnica 1., f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.-Kres, na zapadu-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

modljati, -am, vb. impf. = moliti, Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mȏjčika, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

molíhovati, -ujem, vb. impf. unwillig, verdrießlich sein, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mǫ̑slavəc, -vca, m. neka vinska trta, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); der Mosler, Trumm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mǫ̑štnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

motorǫ́ga, f. 1) die Radspeiche, der Radarm bei den Mühlrädern; nav. pl. motoroge, das Radkreuz beim Mühlrade; — das Drehkreuz beim Zaundurchgang, um das Vieh abzuhalten, Mariborska ok.-C.; das Drehkreuz an einer Haspelwelle, Notr.; — motoroga, der Garnhaspelarm, Cig., Jan.; pl. motoroge, das Garnhaspelkreuz, die Garnhaspel, vzhŠt.-C.; — 2) pl. motoroge, die Mühle (s stegnjeno roko krožiti), Telov.; — 3) die Handhaspel (ein Stab, an den Enden mit je einem Stabe — kreuzständig — versehen), Lašče-Levst. (Rok.); — 4) der Triebel an der Töpferscheibe, Cig.; — 5) der Glockenarm, woran das Seil hängt, Cig., Levst. (Zb. sp.); — 6) eine ungeschickte Person, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

motorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. impf. 1) na motoroge prejo viti, motati, Mariborska ok.-C.; — 2) Radspeichen einsetzen, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mǫ̑žək, -žka, m. dem. mož; 1) das Männchen; — 2) die Niere, pl. možki, die Nieren, Fr.-C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 3) die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sl. Bistrica-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mȗhvič, m. das Borstengras (setaria viridis, s. verticillata), Goriška ok., Kras, Ist.-Erj. (Torb.), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

múlica 2., f. 1) der Weizen ohne Grannen, C.; — 2) orehov in leskov cvet, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 3) die Maßlieb, das Tausendschön (bellis perennis), C.; — 4) = klobasa, pos. krvavica, die Blutwurst, Hip. (Orb.), Notr.-Cig., Jan., M., Štrek., DZ., Cirk.-Baud.; = klobasa jetrnica ali krvavica, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) cucelj, ki se vtakne detetu v usta, Notr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

múliti 1., -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.-C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.-Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

múrin, m. 1) der Mohr, Zv.; — 2) ein schwarzes männliches Thier: der Rappe, Cig.; ein schwarzer Ochs, Celjska ok.; — 3) die Feldgrille (gryllus campestris), (nav. múrən), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mȗrka 1., f. 1) ein schwarzes weibliches Thier: eine schwarze Kuh, Notr.; ein schwarzes Schaf, Podgorje (Ist.)-Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nakvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. ein wenig verknittern, Mariborska ok.-C.; — prim. pokvečiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

napadljìv, -íva, adj. n. človek, ki rad druge napada, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

naperáčiti, -ȃčim, vb. pf. mit dem Waschbleuel oder der flachen Hand jemandem Schläge geben, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nasẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Anhieb, die Platze am Baume, Cig.; — 2) nam. senosek, Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Goriška ok.-Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

návornica, f. das Holz am Quergraben, um das Wasser von der Straße abzuleiten, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.-Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir (z. B. vor Scham), ogr.-C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nę̑žika, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — der Venusspiegel (specularia speculum), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nosę́čən, -čna, adj. schwanger, tudi: nǫ́sečən, Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.-C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod-Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

obračník, m. 1) der Wendepunkt, Cig.; — 2) die Ackerwende, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

obȓca, f. der Fußtritt, Tržaška ok.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

obríti 1., -rȋjem, vb. pf. 1) umwühlen, M.; — 2) mit den Händen das Unkraut ausraufend abjäten: pšenico o., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

obrívati 1., -am, vb. impf. mit den Händen das Unkraut ausraufen, jäten (opp. pleti), Ip.-Mik., Kras, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

odkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durch Spalten loslösen, abspalten; — 2) = odbiti: ura je odklala, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

odpísati, -šem, vb. pf. 1) abschreiben (amtlich in Abfall bringen): o. komu davke, Cig., nk.; — 2) o. se, schriftlich auf etwas Verzicht leisten: dedščini se o., Ljubljanska ok.; — schriftlich erwidern, antworten, rescribieren, Cig., Jan., C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

odúren, -rna, adj. verdrießlich, Mur.; — unfreundlich: o. človek, Celjska ok.; — widrig, unangenehm, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.; odurno obnašanje, abstoßendes Benehmen, Cig.; odurne podobe, odurni obrazi, Jurč.; — verhasst, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt (phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ogríca, f. neka riba: die Blaunase (abramis vimba), Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

olẹ̑vək, -vka, m. 1) die abgestreifte Haut, Z.; — 2) pl. olevki, slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

olȗbje, n. coll. perje okolo koruzne latice, die Maisschalen, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.), Pivka (Notr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

omàh, -máha, m. 1) der Überschlag (z. B. des Wagezüngleins), der Gewichtsausschlag: o. vzeti, Cig.; (tudi o človeku, ki omahne), Notr.; — der Schwung, C., M., Celjska ok.; kolo dobi omah, Notr.-M.; kamen če dalje leti, večji omah dobiva, Notr., Gor.-M.; — der Ausschlag des Pendels, Cig. (T.); — na omahu biti, in der Gefahr schweben, C.; — 2) o. dobiti, die Überhand bekommen: na tej njivi je plevel omah dobil, Ip.-Erj. (Torb.); za hišo je robida omah ("omoh") imela, Vrtov. (Km. k.); — veter ima tukaj svoj omah (Strich), C.; — tudi: ómah, -máha, Notr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

omòt, -mǫ́ta, m. 1) der Schwindel, der Taumel, Mur.-Cig., Cig. (T.); v o. mu gre, er ist vom Schwindel befallen, Celjska ok., SlGor.; v o. iti, wirbeln, sich wirbelnd drehen, M.; tudi: ómot, Valj. (Rad); Te igrali bomo vam, Da vse v omot teklo bode, Danj. (Posv. p.); — 2) der Koller (eine Pferdekrankheit), Jan. (H.); — 3) die Verwirrung, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

opȃnka, f. = opanek, Cig., Jan.; — eine Art Schnürschuh, Mur., Mik.; — niederer Bundschuh, Mariborska ok.-Kres; — tudi: der Holzschuh, Mariborska ok.-Kres, KrGora-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.-M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.-Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče-Erj. (Torb.), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ópraznik, m. = sopraznik, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

oprẹ̑mək, -mka, m. tudi pl. opremki, das Hinterkorn, Dict., Cig., C.; slabejše žito, ki se pri vejanju s plevami pomeša, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Kras, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. (Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.-Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ostrȗžək, -žka, m. 1) das Abschabsel, Cig.; nav. pl. ostružki, Cig., Jan.; z. B. die Abschabsel von rohen Erdäpfeln, Ip.-Erj. (Torb.); rožni ostružki, die Hornspäne, Cig.; glavničarski ostružki so dober gnoj, Vrtov. (Km. k.); srebrni ostružki, die Silberkrätze, DZ.; zlatarski ostružki, die Goldschmiedskrätze, Cig.; — ostružki, die Drechselabfälle, Cig., Jan.; — Hobelspäne, Cig., Jan.; (rus.); — 2) der entkörnte Maiskolben, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — ozȋmica, neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.-Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.-Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

páža, f. ein nasser Erdklumpen, womit man etwas stopft oder füttert, Celjska ok.-C. — das Rasenstück, C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pę̑č, -ȋ, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.-Mik., Fr.-C., Celovška ok.; srepa p., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.-C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.-C.; prim. 1. peča 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pəčə̀k 2., -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.-Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt (Ist.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)-Erj. (Torb.), Ben.-C., Koborid (Goriš.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pečenják, m. 1) eine Art Kuchen: der Topfkuchen, Št.-Cig., Jan., Slom.-C., Celjska ok.-C.; der Gugelhupf, C.; — 2) der Bratrost, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., Celovška ok.; — die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pečník, m. 1) ein gemauerter Sitzplatz im Ofenwinkel, die Ofennische, C., Celovška ok.; — 2) der Heizer: Sajegulec in pečnik, Levst. (Zb. sp.); (bei Schmelzhütten), Cig.; — 3) der Backgast, der sein Brot dem Bäcker zum Backen bringt, Cig.; — 4) der Felsbewohner, Cig., Jan.; — 5) die Sandnelke, Ravn.-Cig.; die Karthäuser-Pechnelke (lychnis Carthusianorum), C., Medv. (Rok.); — die Aurikel (primula auricula), Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pę̑hič, m. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — prim. 2. peh, 2. pah 4).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

péprščnica, f. der Pfefferapfel, Fr.-C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

peráč, m. 1) der Wäscher, C.; — 2) = perača, Celjska ok.-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

peráčiti, -ȃčim, vb. impf. (eig. mit dem Waschbleuel die Wäsche schlagen), mit der flachen Hand schlagen, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pẹ́ščanica, f. neka hruška, (pešanica) Mariborska ok.-Erj. (Torb.); = lorenčka, die Lorenzbirne, C.; — eine Art rauher, mehlichter Apfel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

petrǫ́vka, f. neka hruška, ki dozoreva o Petrovem, Mariborska ok.-Erj. (Torb.), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pə̀zdlja, f. eine Art Zwetschke, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pə̀žək, -žka, m. = peček, nosec (cicer arietinum), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

píkər, -kra, adj. 1) heikel, empfindlich, reizbar, Št.-Cig., Mik., Št.-C., Slom.-C., UčT.; — bärbeißig, Jan.; — 2) scharf, bitter (fig.), C., nk.; pikro odgovarjati, gereizt antworten, Št.; piker spis, Navr. (Kop. sp.); pikro gledati koga, jemanden scheel anblicken, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pípa 1., f. die Rauferei, Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pípati, pȋpam, -pljem, vb. impf. 1) = tipati, Cig. (T.), C., Mik.; — 2) rupfen, ausraufen, ausreißen: korenje, repo p.; zobe p., Slom., Št.; prejo p., das Garn rupfen, KrGora; — p. se, sich raufen, sich balgen, Guts., Cig., Jan., Celovška ok., Št.; streiten: za travnike se p., Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

piščȃd, f. coll. junges Geflügel, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. (LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.-C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.-Levst. (LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče-Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

plazína, f. kraj, kjer se zemlja plazi, C.; planica brez grmovja in kamenja, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

plèh 1., pléha, m. 1) das Blech; — das Thürschloss, Jarn., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo (n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati), Polj.; — 3) ein rother Fleck auf der Haut (als Ausschlag), C.; nav. pl. plehi, die Masern, Dict., Štrek., Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); (v nekem vladnem ukazu 18. stoletja = der Scharlach; tudi: der Nesselausschlag, Gor.); — (ta beseda v različnih pomenih morda k različnim korenom spada).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pléme 2., -ę́na, n. = 1. plemen: kita v štiri plemena, Celjska ok.-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

plǫ̑ska 1., f. 1) = ploskalica, die Patsche, C.; — 2) = debel človek, C.; — 3) neka hruška (če z drevesa pade, rada se razplosne), Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — eine Art Frühbirne, die Platzbirne, vzhŠt.-C.; die Jacobibirne, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pódlanəc, -nca, m. der Dreschboden, Mur., C.; (podlȃnəc), Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

podlástovica, f. die Mauerschwalbe, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

podvọ̑ra, f. rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh, die Pflugschleife, Z., Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); (prim. podora).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

podvọ̑z, m. = podvoz, f., Guts., Cig., Goriška ok., Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pogíniti, -gȋnem, vb. pf. zugrunde gehen, umkommen; v vojski, od žeje p.; (tudi o neživih stvareh) verderben: krompir pogine, Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

poglǫ́bati, -am, vb. pf. versinken; p. v blatu, v snegu, Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

poglǫ́bniti, -glǫ̑bnem, vb. pf. versinken: vol je poglobnil v močvirju, Ljubljanska ok.; — poglobnilo mi je = vdrl sem se z nogo, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pohǫ̑rčica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pǫ́kavəc, -vca, m. 1) človek, kateri poka (n. pr. z bičem), der Schnalzer; — 2) der Specht, C.; — 3) der Krachapfel, C.; — die Spaltfrucht, Cig. (T.); — 4) neka vinska trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Geißdutte, der Mehlweiß, Trumm.; — 5) das Knallpulver, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pǫ̑kič, m. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

półzati, -am, vb. impf. kriechen, Podkrnci-Erj. (Torb.); — p. se, = drsati se: gremo se polzat, Soška dol., Goriška ok.-Erj. (Torb.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pǫ̑pka, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

popǫ̑tnica, f. 1) die Reisende; — 2) die Reisezehrung, das Reisegeld; sveta popotnica, die heilige Wegzehrung, Cig.; — 3) das Reiselied, das Marschlied, der Marsch (als Musikstück), Mur., Cig., nk.; — 4) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pósad, -sáda, m. 1) kraj, kjer so rastline posajene, Cig.; — 2) = ognjišče v kuhinji, (na katero kuharica lonce okoli ognja "posadi"), Celovška ok.; — 3) = nasad, der Ansatz des Getreides zum Dreschen, C.; — 4) die von einer Pause zur andern ununterbrochen fortgesetzte Arbeit im Bergwerke, die Schicht, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

postrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. bedienen, aufwarten; p. komu s čim; nimam ti s čim p., ich kann dir nichts aufwarten; bolniku p., dem Kranken das Nöthige reichen, ihn besorgen, Cig.; — p. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; sich gütlich thun, Cig., Jan.; p. koga, jemanden bedienen; dobro ga je postregel, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

potǫ̑čnica, f. 1) die Anwohnerin eines Baches, Cig.; — 2) das Bachwasser, Cig.; — 3) der Bachfisch, Cig.; bes. die Bachforelle, Bohinj (Gor.); — 4) navadna p., das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); = siva potočnica, C.; — 5) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pozèb, -zę́ba, m. der Frostschaden, C., Mariborska ok.-Kres; za jutri se je pozeba bati, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prekopítiti, -ȋtim, vb. pf. = prekopicniti, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

premírati,* -mȋra, vb. impf. ad premreti; (vor Kälte) starr sein, Cig., C.; p. od mraza, Ravn., Ljubljanska ok.; — einschlafen (von Gliedern), Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prevrẹ́diti se, -im se, vb. pf. = s težkim delom, zlasti vzdigovanjem težkih bremen bolečine dobiti črez pas, prevzdigniti se, einen Leibschaden bekommen, Goriška ok., GBrda-Erj. (Torb.); sich überheben, Jan.; tudi: prevrẹdíti se, (prevorditi se, Notr., Vrtov. [Km. k.]); — prim. vred.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prhȃvka, f. 1) die Loderasche, der Glutstaub, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), BlKr.; — 2) der Staubregen, C.; — 3) pŕhavka, neka hruška: prhka je in brez nobenega soka, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prǫ̑gar, -rja, m. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pŕstenəc, -nca, m. = prstanec, der Goldfinger, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prtę̑n, adj. 1) leinen, bes. grobleinen, Mur., Cig., Jan., Gor., jvzhŠt.; prtene hlače, die Linnenhosen, Mur.; — 2) grob (= nicht fein): prtena kola, der Blockwagen, Cig.; prtena klobasa, die Reis-, Brei- oder Leberwurst, Gor., Celjska ok.-C.; prten modrijan, ein Quasigelehrter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pšenȋčka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

púhavka, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rȃbnik 2., m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rájati 2., -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.-Kres; — prim. bav. raiten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ramičnják, m. der Hemdachselfleck, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Sv. Tomaž pod Čavnom-Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Kostanjevica-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe (zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.-Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.-Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica (Št.)-Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.-C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid-Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

repáč, m. 1) žival, ki ima dolg rep, Z., Mik.; — 2) der Brockenstahl, V.-Cig.; — 3) neka vinska trta, Rihenberk-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

repə̀k, -pkà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) ein kleiner Obststiel, Cig., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 3) jeklo v repkih, der Brockenstahl, V.-Cig.; — tudi: rę̑pək.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rę̑pkati, -am, vb. impf. Nachlese halten (bes. im Weinberge = repe pobirati), Cig., Kras, Ip., Goriška ok., Kanalsko-Erj. (Torb.); repkáti, -ȃm, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rẹ̑pnica 2., f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.-Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.-Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc-Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

robȃnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

robúnjica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, (prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.-Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rožìč, -íča, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — češplje gredo v rožiče (krümmen sich hornförmig), Ljubljanska ok.; — das Horn (als Blasinstrument); — der Zacken des Hirschgeweihes, Cig., Jan.; — 2) das Schröpfhorn, der Schröpfkopf, Z., UčT.; — 3) das Wursthorn, der Wurstbügel, Cig., C., Gor.; — 4) das Messerheft, Notr.; — 5) rožiči, die Frucht des Bockshornbaumes (ceratonia siliqua), das Johannisbrot; — 6) das Kipfel, Gor.; — 7) ein entkörnter Maiskolben, C., SlGor.; — 8) der Fichten-, Tannenzapfen, C.; — 9) der krumme Schnabel am Samen, Cig.; — 10) = rženi rožiček, das Mutterkorn am Roggen, Cig., Jan., Dol.; — 11) die Haarschnecke, C.; — tudi: róžič, -íča, Valj. (Rad), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rumenȋčnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras -Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.-Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.-Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.); (prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.-Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rusetȋnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče-Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.-Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen (fig.), Zv.; — prim. žuriti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

saję́nəc, -nca, m. der Setzling, Cig., Blc.-C.; čebul s., die zum Setzen bestimmten Zwiebeln, Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

savtàv, -áva, adj. = savtast, Gor., Notr., Gorenja Vas, Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sẹkȃłnica, f. der Hacktrog, das Hackbrett, Jan., Z.; = posoda, v kateri se repa ali špeh seka, Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sẹkálọ, n. 1) das Hackmesser, das Hackbeil, die Küchenhacke, (um Kraut, Rüben, Speck u. dgl. zu zerhacken), Cig., Jan., Gor., Celovška ok.; — 2) der Blockmeißel, der Schrotmeißel, Cig.; — tudi: sẹ́kalọ, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sənjmíšče, n. 1) der Marktplatz; — 2) der Kirchplatz, Cig., Jan.; (ker o "senjmih" [an Kirchweihfesten] tam senjmarske kolibe stavijo), Polj., Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

səsẹ̑ka, f. = sesekan in osoljen, pa še ne scvrt špeh, ("das Verhackicht"), Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sẹ̑vnik, m. = okrogla pletenica s povrazom, sevec jo nosi na roki, der Säekorb, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sírčica, f. gemeiner Schilf (phragmites communis), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skakȃvka, f. 1) die Springerin; — 2) eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Soška dol., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sklę́ti, skółnem, vb. pf. 1) verfluchen, verwünschen, Rez.-C.; — 2) durch Verwünschung ins Unglück stürzen, Mariborska ok., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sklínjati, -am, vb. impf. ad skleti (skolnem); verwünschen, verfluchen, Mariborska ok., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.-C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; (prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.-DSv. V. 286.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skonjáti, -ȃm, vb. pf. = prevariti; übervortheilen (iz it. ingannare, betrügen), Goriška ok., Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skŕhavəc, -vca, m. der Krüppel, Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skȓł, -lȋ, f. = skril, 1) die Schieferplatte, die Steinplatte, Cig., Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); hribina se kolje v skrli, Erj. (Min.); — 2) die Eisscholle, C.; skrl za skrljo poka in se drevi po reki, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skrunóba, f. 1) die Unreinigkeit, der Unflat, Dict., C.; proč vreči kaj kakor skrunobo, Dalm.; — 2) die Schandthat, Dalm.; — 3) das Ungeziefer, Mariborska ok.-C., Luče (Št.)-Erj. (Torb.); — 4) das Miasma, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Goriška ok., Kras, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sladkíca, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); der Süßapfel, C.; (bolje rečeno: sladčica).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sladkǫ̑rnica, f. 1) = cukrarnica, C., Levst. (Beč.); — 2) neka hruška, Bolc, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Bolc-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Celovška ok.; (slazánọ, Rož.-Kres).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

smájən, -jna, adj. = smejen, smojnat, sehr dürr, trocken: smajna trava, Goriška ok., Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

smȃnja, f. = velika suša, ki požge vso rast: taka smanja je, da ni moči pasti, Goriška ok., Tolm.-Erj. (Torb.); — (nam. smajina?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

smę́jən, -jna, adj. = smojnat, Goriška ok., Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

smọ̑k 1., m. 1) die Zukost, Habd.-Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.-C.; pos. = repa in zelje, Nov.-C., Kr.-M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.-C.; — dicke Brühe, vzhŠt.-C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.-Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

smǫ̑lje, n. coll. 1) das Wacholdergesträuch, Meg., Guts.-Cig., Jan., Mariborska ok.-C., Rož. (Kor.)-Navr. (Let.); — 2) das Pechholz, das Kienholz, Jan., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

smołníca, f. 1) der Kien, Jan., C.; die Kienfackel, Valj. (Rad); die Pechfackel, Cig., C.; — 2) ein mit Pech angefülltes Osterei, M.; — 3) der Krammetsvogel, Guts., C., Frey. (F.), Valj. (Rad); — 4) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 5) die Pechnelke (lychnis viscaria), Tuš. (R.), Josch; — 6) der Tegel (min.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

smŕkəlj, -klja, m. 1) der Rotz; — die Rotzkrankheit: konjski s., Bleiw.-C.; ovčji s., Strp.; — 2) die Haselnussdolde, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

snobiti, -im, vb. impf. = snubiti, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sọ̑rnik, m. der Schlossnagel, der Spannagel (klin, ki gre skozi soro in veže zadnji del voza s prednjim delom), Cig., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; — nam. svornik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sprȃva, f. 1) der Vergleich, ein gütliches Abkommen, die Versöhnung, die Sühne; boljša je kratka sprava nego dolga pravda; spravo delati, Meg.; spravo piti, den Ausgleichstrunk trinken, Dol.; — 2) das Zeug, das Geräth; ribiška s., Dict.; lovska s., Cig.; kuhinjska s., C.; bojna, vojaška s., Cig., C.; hišna s., die Hauseinrichtung, ogr.-C.; — 3) kraj, kjer se kaj spravlja: = žep, Dol.; — = mehur, napolnjen sala, ki rabi v mažo ali tudi obelo, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 4) das Lab, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme-Erj. (Torb.); prim. špurati se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

srȃmsa, f. = čremsa, Mur., Cig., Jan., Josch, Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

srbǫ̑vka, f. die Frucht der Hagebutte, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

srčíka, f. 1) das Kernholz eines Baumes, C., vzhŠt.; — das Mark, Mur.; — 2) das noch unentwickelte Blatt, das Herzblatt, Jan.; — 3) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško-Erj. (Torb.), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, (prim. it. sorghetto), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stəklę́nka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Flaschenbirne, C.; — die Glaskirsche, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stí, interj. sti, stič! s tem glasom vpreženemu volu ukazujejo ritenski se nazaj pomikati, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stíč, interj. = sti, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rib.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

strdę́nka, f. echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), C., Medv. (Rok.); — das Perlgras (melica), Jan.; — neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

strínjati se 2., -am se, vb. impf. ad strniti se, gerinnen, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stŕniti se, -nem se, vb. pf. = strpniti se, gerinnen: mast se strne, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stŕpniti, -tȓpnem, vb. pf. erstarren (von Flüssigkeiten), C., Mik.; tudi: s. se, Mariborska ok.-C.; — prim. strniti se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.-Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.-Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.-Ip., Kras-Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sváditi, svȃdim, vb. pf. 1) beleidigen, erzürnen, Mur., Jan., Mik., Mariborska ok.-Kres; s. koga, C.; — 2) s. se, sich zertragen, Mur., Jan., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

svẹtlíca, f. 1) das glänzende Haar der Schafe, C.; — 2) der Jupiterstern, Blc.-C.; — 3) die camera lucida (phys.), Cig. (T.); — 4) das Johanniswürmchen, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); — 5) eine Art dicke, süße Birne, C., Notr.; — eine Art Apfel, Mur., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); der Taffetapfel, C.; — das Bergwohlverleih (arnica montana), C., Medv. (Rok.); — 6) die Blende (min.), Cig. (T.); srebrnata s., die Silberblende, Cig. (T.); cinkova s., die Zinkblende, živosrebrna s. = cinober, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

svẹ́tovati, -ujem, vb. impf. (pf.) rathen; s. komu kaj; dobro si mi svetoval; svetuj mi, kaj naj zdaj storim! s. koga, Krelj, Jsvkr.; druge sem k temu svetoval, Kast. (Rož.); slabo si ga svetoval, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — s. se, sich berathen, Trub., Dalm., Krelj, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ščemę̑lj, m. = čmrlj, Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ščəpẹ́ti, -ím, vb. impf. = skeleti, peči (o ranah), beißen (o jedkih tekočinah), Goriška ok., Soška dol.-Erj. (Torb.), KrGora-DSv.; ščepi ("ščapí") me, Ben.-Kl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ščȋr, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); (prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

ščŕkati, ščȓkam, vb. impf. einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben: jereb, kobilica, lesni črv, ura ščrka, Goriška ok., Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šȋška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne (mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

škȃmlja, f. neka stolica, Mariborska ok.-C.; — der Schemel, C.; škamlje tvojim nogam, Krelj; — prim. stsl. skamija, stvn. scamal, nem. Schemel, lat. scamnum, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

škrabótəlj, -tlja, m. 1) = škrabotec, Z.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

škúlja 2., f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.-C., Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

táca 2., f. 1) die Tatze, die Pfote; vem, kam pes taco moli = ich weiß, wo das hinaus will; zastonj pasjo taco na mizo vlečeš = die Natur lässt sich nicht verleugnen, Npreg.-Mariborska ok.-C.; — 2) medvedova t., eine Art Bärenklau: gemeines Heilkraut (heracleum sphondylium), C., Strp.; — mačje tace, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tę́kəlj, -klja, m. 1) das Uhrpendel, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.-Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Mariborska ok.-Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

teráč 2., m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [zaničlj.]), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras-Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tǫ́həl, -hla, adj. muffig, verdorben (o moki, kostanju itd.), Mariborska ok.-C.; tohlo žito, C.; tohlo (tuhlo) meso, faulendes Fleisch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. (vzhŠt.)-Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.-C., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

trdokǫ̑žnica, f. 1) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) neka živinska bolezen: die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

trǫ́ba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; = trobentica, ki si jo vzpomladi napravijo otroci od lubja, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) die Röhre, V.-Cig., Cig. (T.); die Stiefelröhre, Rez.-C.; der Pumpenstiefel, Cig. (T.); govorna t., das Sprachrohr, DZ.; — die Schnaupe (z. B. an einer Kanne), Cig.; — 3) vodena t., die Wasserhose (Wassertrombe), Cig. (T.), Jes.; — 4) troba platna, sukna, eine Rolle Leinwand, Tuch, Cig., C., Drežnica-Erj. (Torb.); — prim. stvn. trumba, it. tromba, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

trǫ̑ska, f. 1) der Bodensatz, die Hefe, Guts.-Cig., Mur., Jan., C.; bes. die Schmalzhefe, Savinska dol.; — das Schmalzmus (= maselnik), Luče, Rogatska ok. (Št.)-Erj. (Torb.); — 2) die Schlacke, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); (hs.); — 3) die Hügelerdbeere (fragaria collina), Erj. (Rok.); tudi: die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.), Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.-Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.-C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh-M.; die Rothbuche, Notr.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

trtovȋnəc, -nca, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tȗjəc 2., -jca, m. = maček (tuj! tuj! tako kličejo mačka), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tȗjica, f. mačka (prim. 2. tujec), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tuljȃnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tȗšək, -ška, m. ein schlechtes, leichtes Getreidekorn, vzhŠt.-C.; — tuški, das Hintergetreide, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vabovčȋn, m. der Hochzeitseinlader, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

váje, f. pl. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel, Z., Celjska ok.-C., Bolc-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)-Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj (Gor.)-Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vę̑drna, f. der Regenbogen, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vę̑drnica 2., f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.-Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vẹ́ha 2., f. 1) das wegstehende Krautblatt, das nicht einen Bestandtheil des Krautkopfes bildet; — 2) ein breitkrämpiger Hut: širokokrajna v., Str.; — ein Filter aus Filz, Rib., Notr.; — 3) das Wirtshauszeichen, C.; — 4) der Schmetterling, Celovška ok.; bes. der Nachtschmetterling, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) ein unbeständiger Mensch, ein nicht fester Charakter: prava veha je, vsak ga pregovori, Gor.; Zbali so se, vehe, zbali! Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče-Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vę̑rša, f., Tržaška ok.-Štrek. (LjZv.), pogl. vrša.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.-Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

viníca, f. 1) der Weinkeller, C.; — 2) vínica, neko jabolko, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — die Weinbirne, die Mostbirne, Jarn.-M., Jan., C., Burg. (Rok.), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vȋšča, f. = repno natje, GBrda-Erj. (Torb.); — = drobna repa z natjem vred, Ip., Banjščice, Bodrež, Tolm.-Erj. (Torb.); — = koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — okrogla repa, Solkan-Erj. (Torb.); — tudi furl. viscia, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vívanica, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vívolica, f. = vivola, Mur., Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vȏlək, -ləka, (-lka), m. dem. vol; 1) das Öchslein; tudi: volə̀k, -lkà, Valj. (Rad); — 2) das Brandhorn (murex brandaris), Jan., Erj. (Ž.); — 3) božji v., der Bockkäfer, Ip.-Erj. (Torb.); — der Goldkäfer, M., C.; der Blätterkäfer, Cig.; der Marien- o. Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Jan., Št.; — die Feldgrille, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); Lej, pure vabi — In božje volke: šuri muri! Preš.; — (fig.) ein willensschwacher Mann; — 4) "voleki" = ledvice, Mariborska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär (astr.); koroški v., der große Bär, Postojna-Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. (LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga (acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vrȃnjica, f. der Hahnenfuß (ranunculus sp.), Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vrbę́ka, f. = beka, die gelbe Weide, Celjska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vrẹ́čati, -am, vb. impf., nam. metati, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vrẹ̀d 1., vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vrẹstílj, m. die Heide (erica carnea), Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vŕhək, -hka, adj. schleißig, Mur., Jan., Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vŕniti, -nem, vb. pf. 1) umkehren machen, zurücktreiben, abwenden, C.; v. živinče na paši; grešnika vrniti od greha, Jap. (Sv. p.); v. vedomca = gredočega vedomca ogovoriti in s tem vzdramiti, Tržaška ok.-LjZv.; — 2) v. se, zurückkehren, zurückkommen; domov se v.; — 3) zurückerstatten, zurückgeben; zurückzahlen, dolg v.; — erwidern; v. pozdrav; — vergelten, v. komu, kar mu je hudega storil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vr̀t 2., vŕta, m. 1) der Bohrer, Celjska ok.-C.; — 2) das Bohrloch, C.; das Loch übhpt., Habd.-Mik., C.; — (vrt, f., Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vzglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Cig., Jan., C.; — 2) = to, na kar se naslanjajo polena, da rajša gore, bodi si kako debelo poleno ali kamen, Dol., Navr. (Let.); — taka železna koza, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vžgalȋnəc, -nca, m. = vžgalec, Celjska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zádoł, -ǫ́la, adj. herbe (le o nezreli smokvi), Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zahlípniti, -hlȋpnem, vb. pf. 1) den Athem benehmen, C., Z.; zahlipnilo ga je, Tolm.; — z. se, den Athem verlieren, ersticken: v dimu se z., vzhŠt.; — z. se, stark zu schluchzen anfangen: otrok se zahlipne od presilnega joka, Goriška ok., Soška dol.-Erj. (Torb.); — z. se, sich verschnappen, Štrek.; — 2) (intr.) = z. se, ersticken, V.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.-Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.-C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.-Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zajẹ́dalica, f. das Bauchgrimmen, Celjska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zajẹ́dati, -am, vb. impf. ad zajesti; 1) z. koga, beim Essen zu verdrängen oder ihm zuvorzukommen suchen, so dass er zu kurz kommt, Cig., C.; (fig.) jemanden in seinen Rechten verkürzen, Fr.-C.; — 2) durch Essen verbrauchen, verzehren, verprassen, Cig.; — 3) hineinbeißen, M.; zajeda me, ich habe Bauchgrimmen, Celjska ok.-C.; — zajeda mi kaj, es wurmt mich etwas, Glas.; — als Schmarotzerpflanze an anderen Pflanzen wachsen, C.; ta rastlina ne zajeda drevesa, Zv.; — 4) mit beißenden Worten necken, Cig., M., Ip.; chicanieren, Jan.; — 5) z. se, sich einfressen, Z.; morje se zajeda v suho zemljo (bildet Einbuchtungen), Jes., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zakòp, -kópa, m. 1) die Vergrabung, Cig.; — 2) die Redoute, die Schanze, V.-Cig., M.; zakopi, die Verschanzungen, C.; — ein Quergraben, der dazu bestimmt ist, das Fahren an einer Stelle zu verhindern, Gor.; — 3) das Gesenk (im Bergbau), Cig.; der Tageinbau, Cig. (T.); — 4) der untere Rand, der Unterschlag im Weingarten, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zamecljáti, -ȃm, vb. pf. z. sod, = z rogozom mu zamašiti špranje, Celjska ok.; — prim. mecljej.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zapȋtək, -tka, m. das Zechgeld, die Zeche, Cig., Jan., C.; na zapitku dolžan biti, Tržaška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zastáti, -stȃnem, vb. pf. 1) aufhören sich zu bewegen, zurückbleiben, ins Stocken gerathen; gonjači zaženo silen krik, da so lovcem ob jednem noge zastale, LjZv.; Od čudesa godcem roke so zastale, Preš.; sapa komu od strmenja zastane, C.; delo zastane, C.; delo mu zastane, kdor pozno vstane, Z.; kupčija je zastala, Cig.; razgovor je večkrat zastal, Jurč.; — zastal, zurückgeblieben, rückständig, Cig., Jan., nk.; zastale obresti, Cig.; — 2) erwischen, Jarn.; überraschen: mrak zastane koga, Vrt.; — 3) rok z., die Frist, den Termin versäumen, Tržaška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zatòn, -tǫ́na, m. 1) der Untergang der Sonne, Guts., Cig., Jan., C., Mik.; solnce gre v z., die Sonne geht unter, Cig.; (tudi: v zatone, Gor.); — 2) der Tümpel, C., Ljubljanska ok.; — 3) der Meerbusen, V.-Cig., Jan., C., Jes.; — 4) die Insel, ogr.-Mik., C.; — tudi: záton, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zavọ́riti, -vọ̑rim, vb. pf. sperren: voz z., Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zę̑c, m. = zajec, Mur., Jan., Mik., Rez.-Valj. (Rad), Gor., Celovška ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zelę́nčəc, -čca, m. neka trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); grüner Sylvaner, Trumm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zelę́nəc, -nca, m. 1) der Grünrock (človek z zelenim plaščem), Cig.; — der Teufel, ZgD., Slc.; — 2) der Schimmel (konj), Kr.-M.; — der Grünling (loxia chloris), Cig., Jan., C., Frey. (F.); — die grüne Eidechse (lacerta viridis), Dict., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Frey. (F.), Erj. (Z.), Dol.; kogar je kača pičila, ta se zelenca boji, Notr.; — 3) das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig.; — neki hrast, ki zelen ostane črez zimo, Ljubljanska ok.; — 4) der Chlorit, Erj. (Min.); — neka vrsta apnenca (trd kamen, ki rabi za bruse), Vrtov. (Km. k.); der Dolomit, Frey. (Rok.); — das Chlor, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zelenják, m. 1) der Grünspecht (picus viridis), Frey. (F.); — 2) neka vinska trta, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); debeli z., großer Grünhainer, Trumm.; drobni z., kleiner Grünhainer, Trumm.; črni z., blauer Kölner, Trumm.; — 3) der Grünstein, Cig. (T.), C.; — 4) ein kurz dauernder Regen im Frühjahr, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zímice, f. pl. = zemci, Mariborska ok., SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zọ̑ra 2., f. 1) der Rindschmalzsatz, Celjska ok.-C.; die Bratensauce, Z., C.; — 2) die Molken, (zura) Ip.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žámar 1., -rja, m. 1) der Säumer: Kranjci so vsi kramarji, Ziljani pa vsi žamarji, Npes. (Kor.)-Kres; — 2) ein Scheltwort für Kinder, C., Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.-M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.-Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji-Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.-Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.-C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.-C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žgȃnjar, -rja, m. 1) der Brantweinbrenner, der Brantweinhändler; — 2) = žganjepivec, Cig., Jan., nk.; — 3) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žȋnj, m. = misel, Celovška ok.; — iz nem. Sinn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žínjati, -am, vb. impf. = misliti, Celovška ok.; — prim. nem. sinnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žȋtnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.-C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), na Pivki-Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlȋčnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Celovška ok.; žlice se sporeko v žličnjaku, pa se ne bi ljudje v hiši! Dol.-Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.-C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žlǫ́tər, -tra, m. 1) dünner Koth, der Schlamm, Mariborska ok.-C.; — 2) dünnes Viehfutter, Fr.-C.; — prim. žlodra.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žǫ́la, f. der Fußfetzen, Mariborska ok.-C.; der Fetzen, ein altes Kleidungsstück, vzhŠt.-C.; — prim. nem. Sohle (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. (DZ.); — prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žŕlọ, n. 1) = žrelo, der Schlund, C.; — 2) das Flugloch des Bienenstockes, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žȗpnica 2., f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žúriti 2., žȗrim, vb. impf. aushülsen, schälen, entkörnen, Cig., Jan., Štrek.; grah, orehe, sirek ž., Goriška ok., Kanal-Erj. (Torb.), Kras; — prim. ružiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Goriška ok., Banjščice-Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.