oklépati -am nedov. (ẹ̑) 

1. 1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat
2. 2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše
3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila
   ♦ geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90°

oklépati se 
1. 1. močno, trdno
   1. a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka
   2. b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra
2. 2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli
3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem

oklepajóč -a -e: krčevito se oklepajoč palice, je odšel
♦ lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.