kobál tudi kobálj -a [prva oblika au̯ in al(ȃ) star. mesto med nogami, korak: do kobala se je udiralo
 
star. sklonil se je in pogledal skozi kobal skozi razširjene, razmaknjene noge; prim. okobal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kobál tudi kobálj [prva oblika au̯ in alprisl. (ȃ) star. v razkoračenem položaju kakor pri jahanju; okobal: sedeti kobal na skali, v sedlu / v kobal sesti na hlod, stol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kobáliti -im nedov. (ā ȃ) redko okobal sedeti, premikati se: kobaliti na stolu / kobalil je osla skozi vas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kobálja -e ž (á) 
  1. 1. star. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: na voz je naložil tri kobalje / splezati v kobaljo hrasta v prostor med kraki drevesa
  2. 2. nav. mn., zastar. noga: potegnil ga je za kobalje iz vode; dolge, suhe kobalje / v prislovni rabi v kobaljo sedeti okobal
    // mesto med nogami, korak: hlače so se v kobalji raztrgale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

odkobáliti -im dov. (ā ȃ) redko okobal sedeč se oddaljiti: zajahala sta konja in odkobalila naprej
// ekspr. nerodno, okorno oditi: počasi je odkobalil iz hiše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

okobál tudi okobálj [prva oblika au̯ in alprisl. (ȃ) v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

okobáliti -im dov. (ā ȃ) redko okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco
 
alp. okobaliti greben

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

okobálo prisl. (á) okobal: okobalo sedeti na ograji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sedéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično
    // maček sedi na soncu
    // biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali
  2. 2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti
  3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža
    1. a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo
    2. b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju
    3. c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi
  4. 4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi
  5. 5. žarg., um. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret
  6. 6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi
    // ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu
    ● 
    žarg. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zakobáliti -im dov. (ā ȃ) redko okobal zajahati: zakobaliti konja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

Število zadetkov: 10