adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút,
bíti močán adút,
držáti vsè adúte v rôkah,
iméti močán adút [v rôkah],
iméti svôje adúte,
iméti vsè adúte v rôkah,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izgubíti zádnji adút,
izigráti svôje adúte,
izkorístiti [vsè] svôje adúte,
[kot] glávni adút,
močán adút,
nàjmočnéjši adút,
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút,
razkríti [vsè] svôje adúte,
skríti svôje adúte,
skrívati svôje adúte,
uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút,
vréči šè zádnji adút,
zádnji adút,
zaigráti svôje adúte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
bazén1 -a m (ẹ̑) 1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu;
betoniran bazen;
plavalni, zimski bazen;
bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne / masažni bazen manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo
♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena;
podonavski, zasavski bazen;
države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen // okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
církus Frazemi s sestavino církus:
béli církus,
cél církus,
délati církus,
jè cél církus,
napraviti cél církus,
naredíti cél církus,
nastál je cél církus,
zgánjanje církusa,
zgánjati církus
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
drobnoglèd Frazemi s sestavino drobnoglèd:
bíti pod drobnoglédom [kóga],
dáti kóga/kàj pod drobnoglèd,
jemáti kóga/kàj pod drobnoglèd,
postáviti kóga/kàj pod drobnoglèd,
postávljati kóga/kàj pod drobnoglèd,
vzéti kóga/kàj pod drobnoglèd,
znájti se pod drobnoglédom [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása,
dúh je volján, a mesó je slábo,
izgíniti brez dúha in slúha,
ne dúha ne slúha,
ubóg na dúhu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
HulaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hule tudi Hula Hula samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
poljski smučarski skakalec
IZGOVOR: [húla], rodilnik [húle] tudi [húla]
BESEDOTVORJE: Hulov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
izžrébanje -a s (ẹ̄) glagolnik od izžrebati: izžrebanje skupin za olimpijski turnir / izžrebanje srečk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
JamajčanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Jamajčana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [jamájčan], rodilnik [jamájčana]
BESEDOTVORJE: Jamajčanov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka,
bíti óstrega jezíka,
bíti strupénega jezíka,
brez dláke na jezíku,
bŕzdati jêzik,
dobíti píko na jezíku,
dólg jêzik,
držáti jêzik za zobmí,
govoríti ísti jêzik,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti jêzik kot káča,
iméti jêzik óster kot mèč,
iméti kàj na jezíku,
iméti kàj na kôncu jezíka,
iméti nabrúšen jêzik,
iméti óster jêzik,
iméti píko na jezíku,
iméti strupén jêzik,
jêzik srbí kóga,
jêzik têče kómu kàkor mlín,
jêzik za zóbe,
káčji jêzik,
máčka je snédla jêzik kómu,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
nájti skúpni jêzik,
namázan jêzik,
ne iméti dláke na jezíku,
ti je múca jêzik snédla,
ugrízniti se v jêzik,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen,
bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti vógelni kámen [čésa[,
iméti kámen namésto srcá,
kámen modrósti,
kámen na kámen,
kámen na kámnu ni ostál,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kámen spotíke,
[kot] kámen na sŕcu,
kot kámen težíti kóga kjé,
kot kámen v želódcu,
kot [mlínski] kámen okoli vratú,
kot [mlínski] kámen okrog vratú,
kot [mlínski] kámen za vrátom,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
pádati kot kámen,
pásti kot kámen,
plávati kot kámen,
položíti têmeljni kámen,
postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
postáti vógelni kámen [čésa[,
postáviti têmeljni kámen,
poznáti vsák kámen,
preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
sípati zláta kámena v koríto,
têmeljni kámen [čésa],
têžek kot kámen,
tŕd kàkor kámen,
tŕd kot kámen,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vógelni kámen [čésa],
zadéla je kôsa ob kámen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kandidát -a m (ȃ) 1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj: prijavilo se je več kandidatov;
kandidat za razpisano delovno mesto / opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat / ekspr. sem kandidat za odhod bom odšel// kdor izpolnjuje pogoje za kaj: predlagati kandidata; niso mogli dobiti primernega kandidata; kandidat za naslov svetovnega prvaka; kot kandidat bi prišel v poštev samo on / ekspr. v takšnih pogojih je resen kandidat bolezni bo zbolel
♦ šah. mojstrski kandidat; šport. olimpijski kandidat športnik, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpijskih igrah2. kdor se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: vsi kandidati so opravili izpit;
oceniti kandidata / izpitni kandidat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
katárzično prislov [katárzično] 1. takó, da je prisotna, izražena katarza
2. ekspresivno takó, da je prisotna, izražena notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek
ETIMOLOGIJA: ↑katarzičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kobílica Frazemi s sestavino kobílica:
bíti kóga/čésa kàkor kobílic,
bíti kóga/čésa kot kobílic
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
komité -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite;
regionalni komiteji;
zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije nekdaj izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije2. v socializmu vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite;
sestanek, sklepi komiteja;
tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
komité -êja m s -em (ẹ̑ ȇ) centralni ~; olimpijski ~ odbor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kontinènt Frazemi s sestavino kontinènt:
čŕni kontinènt,
nôvi kontinènt,
stári kontinènt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
Košarka 3 × 3 po slovensko
S sodelavci se sprašujemo, kako bi v slovenščini rekli košarki 3 × 3 – ta × se v angleščini bere on (torej angl.: three on three).
Moštvo v tej obliki košarke (trenutno) tvorijo štirje igralci: trije na igrišču, eden na klopi.
Mnenja so deljena:
1. Nekateri zagovarjajo, da je to 'tri na tri'.
2. Drugi pravijo, da to v slovenščini ne pomeni nič, da je treba reči trije proti trem. Muči nas torej ta na.
FIBI ni uspelo, da bi bila košarka 3 × 3 olimpijski šport v Riu de Janeiru leta 2016, se bo pa trudila, da bi to postala leta 2020.
Podobno je tudi: igra ena na ena. Je res ena NA ena, ko en košarkar igra proti drugemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kôzel Frazemi s sestavino kôzel:
gréšni kôzel,
kôzla v zélnik spustíti,
postáviti kôzla za vrtnárja,
smrdéti kot kôzel,
stréljati kôzle,
ustrelíti kôzla,
žŕtveni kôzel
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
króg1 -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga;
polmer kroga;
središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga 2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči / v krogu je blodil po gozdu / žitni krog geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje;
skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu;
ni se mogel vključiti v njegov miselni krog;
pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot / krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine // mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov 5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja;
njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog 6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih 7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga;
ujet v začarani krog;
vrteti se v začaranem krogu;
brezupen začarani krog / začarani krog misli
● ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; šport. žarg. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč
♦ astron. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kŕst Frazemi s sestavino kŕst:
dočákati ognjéni kŕst,
doživéti ognjéni kŕst,
ognjéni kŕst,
prestáti ognjéni kŕst,
preživéti ognjéni kŕst,
žív kŕst
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
Luč miru iz Betlehema – velika ali mala začetnica?Je prav Luč miru ali luč miru iz Betlehema (ko govorimo o ognju, ki ga prinesejo skavti)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
match tudi mêč -a [mêč] m (ȇ) šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev; dvoboj: boksarski, šahovski match;
boks match / olimpijski match strelska disciplina, v kateri tekmovalec z malokalibrsko puško leže opravi šestdeset strelov na petdeset metrov; v prid. rabi:, šah. match turnir turnir, na katerem igra vsak udeleženec dvoboj z vsakim udeležencem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
méč -a m z -em (ẹ̑) boksarski ~ |dvoboj|; olimpijski ~ |strelska disciplina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
mêdmet medméta samostalnik moškega spola [mêdmet medméta] 1. iz jezikoslovja navadno nepregibna besedna vrsta, ki je lahko že sama samostojno sporočilo in izraža razpoloženje, spodbuja k dejanju, posnema zvoke, glasove1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. interjectiō iz ↑med + ↑met, prvotno ‛kar je vmes vrženo, kar se nahaja vmes’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
MÓK MÓK-a tudi MÓK -- m (ọ̑; ọ̑) Mednarodni olimpijski komite
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski] STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje ETIMOLOGIJA: ↑monsun
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
Novost v športu: »paraolimpijski« ali »paralimpijski«Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo?
In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
ôgenj ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari;
ogenj greje;
ogenj v peči prasketa;
ogenj je zagorel in razsvetlil okolico;
ekspr. ogenj požira seno;
kuriti, zanetiti ogenj;
gasilcem je uspelo ogenj pogasiti;
razpihovati ogenj;
nalagati (drva) na ogenj;
ekspr. hiša je bila vsa v ognju je gorela;
rana peče kot ogenj;
zardela je kot živi ogenj / kuriti stražne ognje; sedeti ob tabornem ognju / proti ognju odporna snov; pren. v očeh ji je žarel ogenj // pog. požar: v tej vasi je bil lani ogenj / kot klic pri požaru ogenj 2. pog. vir toplote za kuhanje, pripravljanje hrane: zmanjšati ogenj;
vzeti posodo z ognja;
kuhati, peči na močnem, slabem ognju / kuhati na odprtem ognju neposredno nad plameni3. knjiž., ekspr. velika življenjska moč, sila: ogenj se mu preliva po telesu;
imeti ogenj v srcu / konj je poln ognja // visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: žarel je od notranjega, ustvarjalnega ognja; biti ves v ognju; o tem je govoril z vsem mladostnim ognjem; prepevali so z velikim ognjem / to je dajalo ognja dejanjem in besedam / z ognjem se je lotil stvari // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: gorel je v ognju ljubezni; ogenj navdušenja; iti skozi ogenj terorja; ogenj vstaje se je hitro širil / biti v ognju debate 4. knjiž. rdeča svetloba, žarenje: nebo je bilo v ognju zahajajočega sonca;
ogenj večerne zarje / ko je vstopila, so bila njena lica v ognju 5. voj. močnejše obstreljevanje določenega cilja: ogenj z vseh strani jih je prisilil k umiku;
odpreti, ustaviti ogenj iz pušk;
sovražnik je odgovoril z ognjem;
strojnični in topovski ogenj;
znajti se v območju nasprotnikovega ognja;
ustavitev ognja / bočni ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada; navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede / kot ukaz ogenj 6. voj. oborožen spopad, boj: borci so šli v ogenj;
poslati vojake v ogenj;
do zdaj še ni bil v ognju;
pren. kadar je kaj važnega, pošlje ženo v ogenj
● ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. imaš ogenj vžigalice, vžigalnik, da si prižgem cigareto; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; ekspr. šla bi v ogenj zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati; je med dvema ognjema v položaju, ko ga ogrožata, delujeta nanj dve nasprotujoči si sili; ekspr. igrati se z ognjem lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah; grški ogenj nekdaj vnetljiva snov za zažiganje zlasti sovražnih ladij; ekspr. dekle je živi ogenj zelo živahno, ognjevito; požiralec ognja artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo gorečo palico; star. puška na dva ognja dvocevka; boji se ga kakor živega ognja zelo; novica je šla kakor ogenj po deželi se je zelo hitro širila; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka
♦ elektr. Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti; rel. večni ogenj pekel; šport. olimpijski ogenj ki se prinese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti; voj. metalec ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
ôgenj ôgnja m (ó)
1. pogasiti ~; nalagati na ~; metalec ~a; prakt.sp. izbruh ~a |požara|; števn. olimpijski ~; stražni ~i
2. pojm. proti ~u odporna snov; ustavitev ~a |obstreljevanja|; elijev ~ |svetlikanje|; kuhati na slabem ~u |pri nizki temperaturi|; neobč. ~ večerne zarje rdeča svetloba, žarenje; poud.: poslati vojake v ~ |v oborožen spopad, boj|; žareti od ustvarjalnega ~a |od ustvarjalnosti|; ~ navdušenja |velika navdušenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
Olímpija1 -e ž, zem. i. (í) |tempelj v stari Grčiji|: v ~iolímpijski -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olimpijȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olímpijec -jca m (ī) 1. v grški mitologiji bog, ki prebiva na Olimpu: ne kličite nase srda mogočnih olimpijcev / olimpijec Zeus 2. olimpijski tekmovalec: večkrat je bil olimpijec;
olimpijec Cerar / bronasti, srebrni olimpijec ki je osvojil bronasto, srebrno medaljo3. ekspr. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: estetski nazori tega olimpijca / olimpijec Goethe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olímpijec -jca m z -em člov. (í; ȋ) ~ Zevs; publ. slovenski ~i olimpijski tekmovalciolímpijka -e ž, člov. (í; ȋ) publ. olimpijska tekmovalkaolímpijčev -a -o (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olímpijski -a -o prid. (ī) 1. nanašajoč se na olimpijado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja
♦ šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; poletne olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih; zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpski
● knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličastenolímpijsko prisl.:
olimpijsko odmaknjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olímpijski -a -o (í; ȋ) ~ rekord; ~ tekmovalecolímpijskost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olímpijski -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
olímpijski slálom -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olimpiónik tudi olimpioník -a m (ọ̄; ī) knjiž. olimpijski zmagovalec: olimpionik in svetovni prvak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olimpiónik -a [ijo] m, člov. (ọ́; ọ̑) neobč. olimpijski zmagovalec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
olimpiski gl. olimpijski ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
pánj Frazemi s sestavino pánj:
bíti kot v pánju,
šuméti kàkor v pánju,
šuméti kot v pánju,
vršáti kot v pánju,
vrvéti kàkor v pánju,
završáti kot v pánju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki,
čŕna píka,
dobíti čŕno píko,
dobíti píko na jezíku,
iméti čŕno píko,
iméti kóga/kàj na píki,
iméti píko na jezíku,
in píka,
mánjka [šè] píka na í,
naredíti píko,
naredíti píko na í,
ne iméti stó pík,
pa píka,
píka na í,
píko dréti,
píko odréti,
postáviti píko na í,
prislúžiti si čŕno píko,
vzéti kóga/kàj na píko,
zaslúžiti čŕno píko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
prvák -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak;
kolesarski, smučarski, šahovski prvak;
prvak v boksu, hokeju, plavanju;
publ.: osvojiti naslov prvaka;
branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, svetovni prvak
♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. publ. predsednik politične organizacije, navadno stranke: prvak največje opozicijske stranke;
sestanek prvakov koalicijskih strank // ugleden, vpliven član politične organizacije: policija je aretirala več sindikalnih prvakov 4. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov;
zborovanje prvakov / narodni prvaki 5. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
prvakPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog prvaka samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [pərvák], rodilnik [pərváka]
BESEDOTVORJE: prvakov
ZVEZE: državni, evropski, olimpijski, svetovni prvak, liga prvakov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
ptìč Frazemi s sestavino ptìč:
dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla,
jekléni ptìč,
vstáti kot ptìč féniks iz pepéla,
žíveti kàkor ptìč pod nébom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
rabíti in rábiti -im nedov. (ī á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo;
plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku;
ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige;
nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče;
lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa;
da bi delo opravila, rabi čas in prostor;
za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce 5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilorabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom
postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi
rábljen -a -o
1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime
2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
Razlika med izrazoma »olimpijada« in »olimpijske igre«
Zanima me, ali obstaja razlika med izrazoma olimpijada in olimpijske igre (ter kje bi se lahko poučili o tem). SSKJ (iztočnica igra, frazeološko gnezdo): *olimpijske igre -- mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta SSKJ (iztočnica olimpiada): mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta.
Nekje je bilo moč zaslediti, da je olimpijada štiriletno obdobje med zaporednimi olimpijskimi igrami, olimpijske igre pa so športni dogodek, ki se odvija vsake štiri leta.
Primer:
Gasilci so se torej letos vrnili z gasilskih olimpijskih iger/olimpijade v Franciji ...
Hvala za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
roják -a m (á) kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: izkazalo se je, da sta rojaka, celo iz sosednjih vasi;
srečati rojaka v tujini;
olimpijski tekmovalec je presegel rekord svojega rojaka / on je štajerski rojak Štajerec// kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti: prevajalec je rojakom odkrival bogastvo ruske književnosti / kot nagovor dragi rojaki na tujem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
slálom -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód,
[glás] kot iz sóda,
gláva [kóga] je kot sód,
iméti glávo kot sód,
iméti trébuh kot sód,
izbíti sódu dnò,
[kàkor] sód brez dnà,
metáti kàj v sód brez dnà,
natákati v sód brez dnà,
pijàn kot sód,
polníti sód(e) brez dnà,
sedéti na sódu smodníka,
sód smodníka,
trébuh je kot sód,
živéti na sódu smodníka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
stádion tudi štádion -a m (ȃ) prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce: graditi stadion;
zborovanje je bilo na stadionu / nogometni stadion; olimpijski stadion; pokriti stadion / športni stadion / ekspr. stadion je vpil od navdušenja gledalci na njem
♦ šport. ledni stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
stáva Frazemi s sestavino stáva:
kot za stávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
šampionPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog šampiona samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [šampijón], rodilnik [šampijóna]
BESEDOTVORJE: šampionov
ZVEZE: šampion kakovosti, razstavni, mladinski šampion Slovenije
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
špórt -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: poškodovati se pri športu;
ukvarjati se s športom;
odlikovati se v športu;
plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport
● publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji
♦ šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč;
fotografiranje je drag šport / prevajati za šport
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
tekmoválec -lca
m kdor tekmuje na tekmovanju, tekmi![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
tenisáč tenisáča samostalnik moškega spola [tenisáč] 1. športnik, ki se ukvarja s tenisom1.1. kdor igra tenis, se s tenisom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
STALNE ZVEZE: namizni tenisač ETIMOLOGIJA: ↑tenis
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
trenútek Frazemi s sestavino trenútek:
do zádnjega trenútka,
[edíni] svêtli trenútek,
iméti svêtle trenútke,
ne iméti mírnega trenútka,
svêtli trenútki,
véliki trenútek,
zvézdni trenútek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
tríatlon -a m (ȋ) šport. 1. tekmovanje v treh panogah, navadno v plavanju, kolesarjenju, in teku: nastopiti, zmagati na triatlonu;
trenirati za mednarodni triatlon;
proga za triatlon / dolgi, kratki triatlon; olimpijski triatlon / ukvarjati se s triatlonom / triatlon za evropski pokal; prvenstvo, tekmovanje v triatlonu 2. v zvezi olimpijski triatlon do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom, olimpijski troboj: v olimpijskem triatlonu je dvignil 450 kilogramov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
tríatlon -a [ija] m, pojm. (ȋ) tekmovati v ~u; olimpijski ~ olimpijski troboj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
tróbòj -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) šport. 1. tekmovanje treh posameznikov ali moštev: prirediti troboj;
zmagati v troboju / atletski, šahovski troboj 2. v zvezi olimpijski troboj do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom: zmagati v olimpijskem troboju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
tróbòj -ôja
m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:
olimpijski troboj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
Vezaj ali pomišljaj med večbesednima imenoma in kraticamaZanima me, kako pravilno zapisati imena športnih organizacij:
Olimpijski komite Slovenije – Zveza športnih zvez (OKS-ZŠZ)
Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK)
Se pišejo z vezajem ali pomišljajem, stično ali nestično? Je v primeru kratice zapis drugačen kot v primeru zapisa celotnega imena?
Brskala sem po vašem arhivu, a nisem znala priti do nedvoumnega odgovora. Zanima me, ali se morda razmišlja o kakšni poenostavitvi pravil na tem področju. Zdi se mi, da je pravilna raba vezaja in pomišljaja postala preveč zapletena, da bi jo lahko usvojili ljudje, ki se ne ukvarjajo poklicno z jezikom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zmagoválec -lca [zmagovau̯ca] m (ȃ) kdor zmaga: vdati se zmagovalcu;
zmagovalec in poraženec;
vrniti se kot zmagovalec / moralni zmagovalec / olimpijski zmagovalec; zmagovalec zadnje igre / festivalski zmagovalec / zmagovalec na volitvah / star. zmagovalec sovražne vojske premagovalec
● publ. iz borbe je izšel kot zmagovalec je zmagal; publ. stopiti na oder za zmagovalce zmagati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zmagoválec -lca
m kdor zmaga![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo,
bíti rôjen pod nesréčno zvézdo,
bíti rôjen pod sréčno zvézdo,
bíti zapísan v zvézdah,
kovánje v zvézde,
kováti kóga/kàj v zvézde,
píše v zvézdah,
poséči po zvézdah,
rodíti se pod nesréčno zvézdo,
rodíti se pod sréčno zvézdo,
séči po zvézdah,
ségati po zvézdah,
ségati za zvézdami,
vídeti vsè zvézde
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.