eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
túna túne samostalnik ženskega spola [túna] STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
belílo -a s (í)
1. belo barvilo: prekriti z belilom
♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil
cínkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
♦ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
kádmijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kadmij: kadmijeve spojine / kadmijevo rumenilo kadmijev sulfid za oljnato rumeno barvo
litopón -a m (ọ̑)
kem. bela prašna zmes barijevega sulfata in cinkovega sulfida za oljnato belo barvo: izdelovati litopon
obrís -a m (ȋ) navadno s prilastkom
1. nejasno, neostro vidna meja, rob česa: razločiti v daljavi obrise mesta; obrisi oddaljujočih se predmetov; gore različnih obrisov / ugotoviti obrise nekdanjih gradov velikost; temen obris drevesa silhueta; skozi dež je videl le obrise ljudi; pren., ekspr. kažejo se prvi obrisi resnice
// črta, risba, ki prikazuje zunanji rob, robove česa: izpolniti obris z oljnato barvo; narediti obris stopala; odtis in obris
2. nav. mn. kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: v deklaraciji so nakazani obrisi poti za zagotovitev miru / publ., z oslabljenim pomenom: odtujenost je dobivala določnejše obrise je postajala določnejša; argumentacija se je gibala v meglenih obrisih je bila neprepričljiva, nejasna
// v prislovni rabi, v zvezi v obrisih brez podrobnosti: stvar je povedal le v obrisih / v glavnih obrisih razložiti načrt; problem so prikazali le v grobih obrisih
3. opis, oris: bežen obris sodobnega filozofskega dogajanja
♦ geom. navidezni obris črta, ki omejuje projekcijo telesa; pravi obris črta na telesu, katere projekcija je navidezni obris
oleografíja -e ž (ȋ)
tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo
// odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
óljnat -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina
// ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika
● knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino
2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj
opléskati -am dov. (ẹ̑)
prekriti z oljnato barvo, lakom: opleskati okna, vrata
pléskar in pleskár -ja m (ẹ̑; á)
kdor se poklicno ukvarja s prekrivanjem z oljnato barvo, lakom: učiti se za pleskarja; pleskarji in soboslikarji / pog. prejšnji teden smo imeli pleskarje, zato je vse narobe
// soboslikar: pleskar je dal stenam pretemno barvo
pléskati1 -am nedov. (ẹ̑)
prekrivati z oljnato barvo, lakom: pleskati stene kopalnice; pleskati vrata
// slikati, beliti1: pleskati predsobo s svetlimi barvami
// ekspr. risati, pisati, navadno s čopičem: pleskati gesla na zidove
poóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
namazati z oljem; naoljiti: pooljiti pekač / pooljiti solato politi z oljem
// prepojiti z oljem: pooljiti platno
popléskati -am dov. (ẹ̑)
prekriti z oljnato barvo, lakom: popleskati okna; belo popleskati pohištvo; pren., ekspr. časopis je novico senzacionalno popleskal
● ekspr. obrvi si je črno popleskala pobarvala
// poslikati, pobeliti1: popleskati predsobo s svetlimi barvami
rumenílo -a s (í)
1. rumeno barvilo: barvati z rumenilom / listno rumenilo
♦ kem. kromovo rumenilo rumen prah iz svinčevega kromata in svinčevega sulfata za oljnato rumeno barvo
2. lastnost rumenega, rumena barva: po rumenilu kože se mu vidi, da je bolan / rumenilo cvetja, žita / ekspr. rumenilo zahajajočega sonca
svínčev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke
♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca
titánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvo
♦ min. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

óljnato prisl. (ọ̑)
1. nač., poud. ~ govoriti |pretirano prijazno|
2. primer. ~ gladka površina morja; ~ zelen
poóljen -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ pekač; neobč. ~ zid |pobarvan z oljnato barvo|
poóljenost -i ž, pojm. (ọ̑)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024

óljnato prisl.
GLEJ ŠE: tekoč
pléskar -ja m
kdor se poklicno ukvarja s prekrivanjem z oljnato barvo in lakompojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. malar
GLEJ ŠE SINONIM: soboslikar
pleskárstvo -a s
obrt za prekrivanje z oljnato barvo, lakompojmovnik
SINONIMI:
pleskarska obrt
pléskati1 -am nedov.
kaj prekrivati z oljnato barvo, lakom
SINONIMI:
neknj. pog. malati, neknj. pog. štrihati
GLEJ ŠE SINONIM: beliti, slikati
popléskati -am dov.
kaj prekriti z oljnato barvo, lakom
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: pobeliti
prekríti -kríjem dov.
kaj s čim narediti, da je kaj na vsej površini česa
SINONIMI:
knj.izroč. prestreti
GLEJ ŠE SINONIM: pokriti2, zakriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

blejbejs° -a samostalnik moškega spola
iz svinca pridobljen prah za umazano belo oljnato barvo; SODOBNA USTREZNICA: svinčevo belilo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Število zadetkov: 27