omámen -mna -o prid. (á ā) ki povzroča omamo: omamna pijača / omamni pogledi // ekspr. močno, prijetno dišeč: omamno cvetje / omamen duh, vonjomámno prisl.: omamno dišati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
omamljív -a -o prid. (ī í) omamen: omamljiva pijača / omamljive besede // ekspr. močno, prijetno dišeč: omamljive vrtniceomamljívo prisl.: omamljivo dišati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
omotljív -a -o prid. (ī í) zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zamámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. - 1. ki vzbuja poželenje: zamamna belina telesa
- 2. ki povzroča omamo; omamen: zamamne besede / zamamen vonj močen, prijeten
zamámno prisl.: zamamno lepa ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zamamljív -a -o prid. (ī í) knjiž. - 1. ki vzbuja poželenje: zamamljiva ženska
- 2. omamen: zamamljive besede / zamamljiv vonj močen, prijeten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.