búmbar -ja m, člov. (ȗ) slabš.
omejen, neumen človek; butecSSKJ: Seveda ve to vsak bumbar E = hrv., srb. bȕmbar 'čmrlj, debeluh', nar. bolg. bъbár 'hrošč' < pslov. *bǫbarь iz *bǫbati 'zibati se, tolči'
gétoSSKJ -a m (ẹ̑)
1. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; Po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali zvečine najnižji socialni sloji, ljudje z družbenega dna
2. s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: kulturni geto; Te kulturniške ustanove si ne predstavljam kot artističnega geta, v katerem se dogajajo samo stvari, ki so nekomunikativne E ← nem. Getto ← it. ghetto po imenu beneškega otoka Ghetto, kjer so v 16. stoletju prebivali Judje
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ)
1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
// ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga
2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E ↑getoizírati
ôknoSSKJ -a s (ó)
omejen del računalniškega ekrana za prikazovanje programov, datotek: odpreti okno; pogovorno okno v katerem uporabnik programu posreduje podatke; okno brskalnika; Na zaslonu lahko prikazujemo slike tudi iz več virov hkrati, in sicer tako, da so ti razporejeni v štiri enako velike dele, ali pa večji del slike zasede glavno okno E = cslov. okno, hrv., srb. òkno, rus. oknó, češ. okno < pslov. *okъno iz ide. *h3oku̯- 'gledati'
váljda členek (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. izraža samoumevnost trditve: Gospod predsednik, samo pet minut imam in samo na pet minut sem omejen, valjda vem, o čem govorim
2. izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: A si prišel s kolesom? Ja, valjda E ← hrv., srb. vàljda iz vàljati 'veljati' + (↑)da