oníkanje -a s (ī)
glagolnik od onikati: onikanje ni več v navadi
oníkati -am nedov. (ī)
nekdaj uporabljati v govoru s spoštovano osebo obliko tretje osebe množine moškega spola: čeprav je bila gospa njegova daljna sorodnica, jo je onikal; v mestih so se ljudje onikali