dòli príti ~ prídem dov.
1. priti: zNebeſz opet doli pride, ſzodit SM 1747, 13; Nebeſzka Rejcs doli pride BKM 1789, 1; ſzi kmeni doli prisao KŠ 1754, 237; ſzam znebéſz doli priſao, KŠ 1771, 285; je angyel doli priſao znebéſz KŠ 1771, 97
2. prihrumeti, privršati: i doli je priſao vrtélecz vötra na jezero KŠ 1771, 193; I doli je prisla ploha KŠ 1771, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

drugoč (druguč, drugoč) prislov
1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

druguč prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

kríčati -ím nedov. kričati, vpiti, klicati: Kiáltani; kricsati KOJ 1833, 162; zácsao je kricsati KŠ 1771, 136; odpüſzti jo, ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; zbicsüvanyem ſzpitávajte 'znyega, naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; gda bi opet kricsao zvelikim gláſzom KŠ 1771, 96; Kricsao je záto govorécsi: Goſzpodne KŠ 1771, 49; Nyegov brat je knyemi kricsao, ali nej ſzi ſzpameten KM 1790, 20; edna 'zena je kricsala nyemi govorécsa KM 1790, 51; To lüſztvo je kricsalo govorécse KM 1790, 68; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo: Ogen je BJ 1886, 9; dvá ſzlepcza kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 66; Oni ſzo pa eſcse bole kricsali govorecsi KŠ 1771, 94; pren. Zakaj kricsis za volo tvojega porüsenyá KŠ 1754, 176; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi govorécſi TF 1715, 38; tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Boug Nesztanoma tou kricſi BKM 1789, 14; vſza ſztvorjena ſztvár kricsi KM 1796, 5; velki szvet! K-tebi krcsi on zdaj AIP 1876, br. 6, 2; vkom kricsimo Abba, tou je, Ocsa KŠ 1771, 464; Záto ktebi kricsimo mi vſzi BKM 1789, 135; ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4; znevolni ludi, kteri ktebi kricse SM 1747, 67; Serafimi: nepresztanim glászom kricsijo KM 1783, 29; ſzvét, kricsijo Bogá neſztanoma dicsijo BKM 1789, 1b; Bláj'zeni oni, ki ſzplacsom kricso BKM 1789, 254; Tebé Angyelje dicso i vsze zmo'snoszti kricso KOJ 1845, 135; veſzéli ſze neplodna, juvcsi i kricsi KŠ 1771, 566; Nebode ſze nyevkao, niti kricsao KŠ 1771, 39; csi eti bodo múcsali, kamenye bode kricsalo KŠ 1771, 237; Bode prvle, liki bodo kricsali, i ja ſze ogláſzim KŠ 1754, 182
kričéči -a -e kričeč, vpijoč: Greihje ſztanovito eto, vnébo prouti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; Vnebéſza kricsécsi grejh KŠ 1754, 73; jaſz ſzam gláſz kricsécsega vu püſcsávi KŠ 1771, 265; ki ſzi k-tebi kricsécsemi Ezkiás Králi 'sitek podú'sao KM 1783, 37; Priſzpodobni je kdeczi, kricsécsoj tiváriſom ſzvojim KŠ 1771, 36; vö je püſzto Boug Duhá Sziná ſzvojega, kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Vidoucsi pa deczo kricsécso vu czérkvi KŠ 1754, 68; naſzledüvala ſzta ga dvá ſzlepcza, kricsécsa i govorécsa KŠ 1754, 30; K-tomi i glávne grejhe i v-nébo kricsécse grejhe KM 1783, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opét -a -o (ẹ̑) z/s čim z usnjem ~a vrata
opétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opèt, adv. spet, zopet, BlKr.-Mur.; — prim. hs. opet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

òpet prisl. spet, zopet: zNebéſz opet doli pride SM 1747, 13; Opet ſze molimo KŠ 1754, 223; I opet: jaſz bom ſze vnyem vüpao KŠ 1771, 674; Szvojo miloſcsoopet vö poká'ze BKM 1789, 354

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opet prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opéti1 opnèm dov., opél; nam. opét in opèt (ẹ́ ȅ)
1. s pripenjanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: opeti stene; opeti s tapetami / obleka je tesno opela njeno postavo
2. star. dati okrog telesa: opeti vitezu oklep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opéti2 opôjem dov., nam. opèt/opét; drugo gl. péti (ẹ́ ó) neobč. koga/kaj ~ junaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opeti se ► ˈȯpẹt se ˈȯpnen se dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

opit gl. opet ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

spẹ̑t prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

spet prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

z predl.
1. z or. z: zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ino zponiznimi recsmi TF 1715, 7; zmaterinſzkim mleikom navküpe TF 1715, 6; máses zoleiom ABC 1725, A8b; koronües zmiloschov ABC 1725, A8a; ako ſze ztáksim tálom SM 1747, 8; nyega je znami zmiro SM 1747, 35; naj znaſſov példov KŠ 1754, 83; zpremislávanyem KŠ 1754, 63; napunim zvami KŠ 1771, 483; je gúcsao nyim zpiſzma KŠ 1771, 394; zsegé gucsa KŠ 1771, 337; preminém jaſz zſzvejta BKM 1789, 15; Zſtere sze je ſzpozábo BKM 1789, 13; je z-dobrim opominao KM 1790, 54; náſz darüje z-vekivecsnim 'sitkom SŠ 1796, 11; zbrise ſzkuze zoucsi SŠ 1796, 5; i z-ſzadovenim drevjom zelenila KM 1796, 4; ſze z-lüdmi napunila SIZ 1807, 8; Z-verov vadlüvati BRM 1823, 2; z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z-ſzvetſzkim blágom BRM 1823, VII; more z-obrásza zemlé potünoti KOJ 1845, III; z-drasztejnyom je dokoncsano KOJ 1845, III; sze je pomiro z-szoszedmi KOJ 1848, 10; z-'senszkami grdo delali KOJ 1848, 8; Kak z-dikov ocsé obvzétom KAJ 1848, 3; 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; szi ga z dikov koronüvao TA 1848, 7; presao je szpômenek nyihov 'z-nyimi TA 1848, 7; z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; I z-'zivim vüpanyem z-szvêta vöpreminém KAJ 1870, 5; i z-téntov znam piszati KAJ 1870, 7; Z-táksimi kosi jáko vrêdno róje pôvati AI 1875, kaz. br. 8; szamo z-ednim vüszt odpiranyem AIN 1876, 7; pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8; rešo se je li z tem AI 1878, 9; hižo zterstjom pokrije BJ 1886, 7
2. z rod. z: nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; Ne ſzpozábi ſze z-radovolnoga gori prijimanya KM 1790, 64; Gda pa bom z-ſzvejta preminyávao SŠ 1796, 3; I z-'zivim vupanyem z-szvêta vöpreminém KAJ 1870, 5
3. z rod. iz: zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; pravicza, stera zhája zvöre SM 1747, 19; zNebéjz opet doli pride SM 1747, 13; gda gucsi lá'z z-ſzvojga laſztivnoga gucsi KŠ 1754, 95; kaj jo je nej zvöre iſzkao KŠ 1771, 469; ſztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo KŠ 1771, 339; I veſzelisze mi zszrczá BKM 1789, 16; nam je Nasoj düsi z-tejla preminouti SŠ 1796, 19; cslovecsánſzko tejlo je z-zemlá napravo KM 1796, 4; i vſza, ſtera ſzo na tom ſzvejti, z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 3; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nede z-kmicsnoszti vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII; Sztvoriteo je nám z-Paradi'soma vövr'senim haszniti nakano KOJ 1833, IX; Ki z-sztolice more vö KOJ 1845, 9; Álmos z-szega vogerszkoga národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; I düsno vêszt nyegvo zbüdjáva 'Z-nyé pogübelnoga támna KAJ 1848, 3; Dicso bom Goszpodna z czêloga szrczá TA 1848, 7; z-jarp tiszto vözememo AI 1875, kaz. br. 8; Kakda sze moro z-vecs szillab recsi razdeliti AIN 1876, 7; Z volovski kož se delajo podplati AI 1878, 15; je Ferkeci pisanye zrôk skübno BJ 1886, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zọ̑pet prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Število zadetkov: 16