eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca] 1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta1.1. kar tak prenos peloda povzroča
ETIMOLOGIJA: ↑opraševati
opraševálka opraševálke samostalnik ženskega spola [opraševáu̯ka] tudi [opraševálka] žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
ETIMOLOGIJA: ↑opraševalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
opraševálec -lca [opraševau̯ca in opraševalca] m (ȃ)
žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
opraševálec -lca [u̯c] m z -em živ. (ȃ) ~ cvetja
opraševálka -e [u̯k] ž (ȃ)
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Število zadetkov: 6