bôksarice bôksaric množinski samostalnik ženskega spola [bôksarice] 1. spodnje hlače s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarka
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. boxers poenobesedeno iz boxer shorts ‛boksarske kratke hlače’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bôksarice -ric ž mn. (ó ȏ) spodnje hlače s kratkimi hlačnicami: pod jesenskimi oblačili je nosila boksarice;
čipkaste boksarice;
oprijete boksarice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bôksarka bôksarke tudi bóksarka bóksarke samostalnik ženskega spola [bôksarka] tudi [bóksarka] 1. športnica, ki se ukvarja z boksom
2. v množini spodnje hlače s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice 2.2. v množini kopalke s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice
ETIMOLOGIJA: ↑boksar, v drugem pomenu po zgledu angl. boxers poenobesedeno iz boxer shorts ‛boksarske kratke hlače’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
jahálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jahanje: jahalni pribor / jahalna steza / jahalni bič biču podobna usnjena priprava, navadno pletena; jahalni konj konj, ki je primeren, izurjen za jahanje; jahalni škornji škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; jahalne hlače hlače, ki so ob spodnjem delu noge oprijete, ob stegnu pa razširjene; jahalna obleka obleka iz jahalnih hlač in suknjiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
krokodílji krokodílja krokodílje pridevnik [krokodílji] FRAZEOLOGIJA: krokodilje solze, točiti krokodilje solze ETIMOLOGIJA: ↑krokodil
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
línija -e ž (í) 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo;
ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija // kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji 2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo;
mejna linija 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Črnuče–Vič; ladijska linija; letalska linija Ljubljana–Zagreb; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko 4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo;
vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija // kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / pog.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu / vroča linija telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča telefonska linija vroča linija5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic;
proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija 6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti nasprotnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji 7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala;
elegantna linija avtomobila;
moderna linija frizure;
klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta// obris, kontura: linija profila, nosu // pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija 8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila;
določiti politično linijo;
idejna, partijska, uradna linija;
kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono;
boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo9. knjiž., navadno s prilastkom tok1,
potek: linija dejanja v drami;
razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana 10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka
● pog. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; pog. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
♦ glasb. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; pravn. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
opéti1 opnèm dov., opél; nam. opét in opèt (ẹ́ ȅ) 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: opeti stene;
opeti s tapetami / obleka je tesno opela njeno postavo 2. star. dati okrog telesa: opeti vitezu oklep opét -a -o:
z usnjem opeta vrata; hrbtenica mora biti trdno opeta s kitami in mišicami
● star. nosi zelo opete hlače oprijete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pájkice -kic ž mn. (ȃ) tesno se prilegajoče dolge hlače, navadno ženske, iz raztegljivega materiala: oblečena v pajkice je izstopala iz množice;
črne, svetleče pajkice;
oprijete pajkice;
kolekcija pajkic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razkazováti -újem nedov. (á ȗ) 1. drugega za drugim kazati: prodajalka razkazuje kupcem obleke;
razkazovati pohištvo, stroje // kazati po delih: razkazovati kmetijo, mesto 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj vidno, opazno: nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo 3. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: javno razkazovati bogastvo / razkazovati svojo oblast, vplivnost 4. delati vidno, opaznoa) razpoloženje, stanje: razkazovati svoja čustva, ljubezen;
povsod je razkazovala svojo potrtost b) lastnost, značilnost: človek rad razkazuje svojo moč in pogum / ekspr. razkazovala je svoje čare razkazováti se
s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbujati pozornost, občudovanje: otroci se radi razkazujejo; razkazovati se pred obiskovalci; bahavo se razkazovati / razkazovala se je v novi obleki
razkazujóč -a -e:
razkazujoč ji mesto, jo je peljal v gledališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rejverPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogizvajalec ali poslušalec rejverske glasbe
IZGOVOR: [rêjver], rodilnik [rêjverja]
BESEDOTVORJE: rejverjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
slíp -a m (ȋ) 1. fin. potrdilo o opravljenem brezgotovinskem plačilu s kartico: vzeti slip;
preveriti znesek na slipu in na računu;
podpis na slipu za gorivo / goljufije s slipi 2. teh. zaostajanje zlasti vrtilne hitrosti enega dela naprave, stroja v odnosu do drugega: štiriodstotni slip
♦ obl. zelo kratke in oprijete spodnje hlače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
têsen2 stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnêjši (é ȃ é) 1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik;
tesni rokavi;
tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete// ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj 2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen / sledil mu je v tesni razdalji majhni / ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom;
med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema 4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba;
tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko// ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši mu je postalo tesno 5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje 6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja;
tesna zmaga domačih košarkarjev
● publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; pog. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj
♦ strojn. tesni prileg tesnó tudi têsno prisl.:
hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo / v povedni rabi v stanovanju je tesno
● ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trénč trénča in trênč trênča samostalnik moškega spola [trénč] in [trênč] manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno balonar, manj formalno trenčkot
ETIMOLOGIJA: okrajšano iz ↑trenčkot
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.