ozemljítiSSKJ -ím dov. (ī í) ekspr.
1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo
2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.